SPZ člen 24, 99. ZPP člen 287, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
vznemirjanje lastninske pravice - pasivna legitimacija - posredni posestnik - neposredni posestnik - dejanska oblast nad stvarjo - nepotreben dokaz - pravica do sodelovanja v postopku - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih
Pasivno legitimacijo toženke tožnica utemeljuje s stališčem sodne prakse, ki se je oblikovala v zvezi s tožbami po 99. členu SPZ, po katerem je poleg tistega, ki protipravno vznemirja tožnikovo lastninsko pravico, pasivno legitimiran tudi tisti, ki je dal nalog za vznemirjanje oziroma v čigar korist je bilo vznemirjanje izvršeno, pa je tako ravnanje odobril oziroma z njim soglašal. To stališče naj bi bilo, zaradi nejasne razmejitve med tožbo po 92. členu SPZ od tožbe po 99. členu SPZ, treba smiselno uporabiti tudi za posrednega posestnika, ko je lastniku posest stvari odvzeta.
Neposredna posest je v 24. členu SPZ opredeljena kot neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Gre torej za neposredno fizično izvrševanje oblasti nad stvarjo. Posredno posest pa ima po drugem odstavku istega člena tisti, ki izvršuje dejansko oblast nad stvarjo prek nekoga drugega, ki ima neposredno posest iz kakršnegakoli pravnega naslova. Iz te določbe torej izhaja, da je za obstoj razmerja posredne in neposredne posesti potreben obstoj nekega pravnega razmerja med obema posestnikoma glede stvari.
Izostanek razlogov o dejstvih, ki glede na materialnopravno presojo, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje, niso odločilna, ne pomeni očitane bistvene kršitve postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSK00006135
OZ-UPB1 člen 179, 352.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - lahka telesna poškodba - prekoračitev tožbenega zahtevka - rok za zastaranje odškodninske terjatve - potrebni stroški postopka - stroški odvetnika s sedežem zunaj območja sodišča
zvin vratne hrbtenice in za nateg vratnih mišic, višina odškodnine
KZ RS člen 22, 113, 113/1, 113/1-4, 115, 115/5, 127, 127/1. KZ-1 člen 94, 94/1.
zastaranje izvršitve kazni zapora - beg osebe, ki ji je vzeta prostost - obvezna uporaba milejšega kazenskega zakona
KZ RS namreč nikjer ni določal, da zastaranje izvršitve kazni ne teče, v kolikor je obsojenec na begu. Šele v Kazenskem zakoniku (KZ-1), ki je stopil v veljavo dne 1. 11. 2008, v tretjem odstavku 94. člena je določeno, da izvršitev kazni ne zastara, če obsojenec pobegne s prestajanja kazni. Tega zakona pa v obravnavanem primeru ne moremo uporabiti, saj ni milejši od zakona, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja, to je KZ RS, ki je stopil v veljavo 1. 1. 1995.
Tretjega odstavka 37. člena ZPreZP-1, da lahko upnik zahteva plačilo obveznosti iz izvršnice v breme denarnih storitev, ni mogoče razlagati tako, da gre za procesno predpostavko.
neupravičena obogatitev - uporabnina za stanovanje - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje - tržna najemnina
Po splošnem pravilu iz 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) ima v tovrstnih primerih, ko kdo brez pravne podlage uporabi tujo stvar in s tem pridobi neupravičeno korist, lastnik stvari pravico do ustreznega povračila oziroma uporabnine. Njena višina je po ustaljeni sodni praksi enaka tržni najemnini. Neutemeljen je zato pritožbeni očitek, da je sodišče toženki prisodilo nekaj drugega, kot je sama zahtevala.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 9/2, 34. ZKP člen 502d.
sodni register - zaznamba sklepa po uradni dolžnosti - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vročanje
Vpis zaznambe sklepa o začasnem zavarovanju pri poslovnem deležu družbenika po uradni dolžnosti predstavlja konkretno izvršilno dejanje. Zato sodni register listin, na podlagi katerih je bila zaznamba opravljena, ne pošilja niti subjektu vpisa niti imetniku poslovnega deleža.
pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - obrazložitev odločitve o stroških postopka - brezplačna pravna pomoč
Tožnik ima prav, da je sklep v delu, ki se nanaša nanj, v celoti neobrazložen. Zakaj mora tožnik v korist proračuna plačati 83,16 EUR sodne takse, bi moralo biti v izpodbijanem sklepu obrazloženo vsaj toliko, da bi bila razvidna pravna podlaga za odločitev sodišča, predvsem pa postopek/način izračuna zneska, ki izhaja iz izreka in je naložen tožniku v plačilo.
načelo uspeha v pravdi - stroški postopka - izjema - pripoznava zahtevka - povod za tožbo
V sporu je v celoti uspela tožeča stranka. Takšna odločitev je (glede na to, da zoper izrek o glavni stvari tožena stranka ni vložila pritožbe in je pritožbeni rok že potekel) pravnomočna. Posledica zmage v glavni stvari je, da mora praviloma tožena stranka povrniti stroške tožeče stranke. Izjema od tega pravila je predvidena v 157. členu ZPP. Če tožena stranka ne da povoda za tožbo in če pripozna tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške toženi stranki.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - plačilo dela nadomestila
Upraviteljica je v predlogu za odmero nagrade upravitelja sicer navedla, da je pridobila pravico zahtevati plačilo za nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 90 % od 1.420,50 EUR, torej zneska 1.278,45 EUR. Vendar pa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 11. 2014 nadomestilo upraviteljici za izdelavo otvoritvenega poročila odmerilo v višini 1.278,45 EUR in v 2. točki izreka tega sklepa odločilo, da ima upraviteljica po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 % zneska tega nadomestila ter da bo o plačilu zadnjih odstotkov tega zneska (kar znese 127,84 EUR) sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja. V skladu z navedenim sklepom, na katerega se sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi sklicuje, ima upraviteljica pravico do plačila zadnjih 10 % tega zneska v višini 127,84 EUR brez DDV. Ker je sklep o nagradi upravitelja z dne 6. 11. 2014 postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje nanj vezano.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-7, 4/1-7(6), 34. - člen 48.
skupščina d.o.o. - sklep skupščine - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenehanje pooblastila - prokurist - nesklepčnost predloga - zapisnik - pravica do izjave
V zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje se v sodni register, pri vpisu prenehanja pooblastila, kot relevanten podatek vpiše tudi datum prenehanja pooblastila.
Na podlagi primerjave predlaganega vpisa datuma prenehanja pooblastila prokuristu: 22. 3. 2017, z datumom odpoklica prokurista: 23. 3. 2017, je imelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru podlago za zavrnitev predlagane spremembe vpisa, ker iz priložene listine ne izhaja, da je bil na skupščini sprejet sklep, da se M. P. odpokliče 22. 3. 2017, pač pa 23. 3. 2017. Predlog je bil v delu, ki se nanaša na vpis datuma prenehanja pooblastila, nesklepčen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
zavrženje tožbe - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - toženci kot navadni sosporniki - izjava o pobotu
V okviru subjektivnih in objektivnih meja pravnomočnosti pravnomočna sodba preprečuje vnovično odločanje o istem zahtevku med istima strankama. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da je bilo o zadevi že pravnomočno odločeno, lahko pravilna le v delu, ki se nanaša na drugo toženko.
Procesne posledice vložitve tožbe s kumuliranim zahtevkom kljub ločitvi pravd ostanejo v veljavi. Če je bilo sodišče stvarno in krajevno pristojno ob vložitvi tožbe z združenimi zahtevki, ostane pristojno še naprej
istovetnost strank - identiteta strank - pravica do izjave v postopku
Ne drži, da sodišče ne bi smelo izdati sklepa po uradni dolžnosti, brez predloga stranke, da v ZIZ ni podlage, po kateri bi sodišče samoiniciativno raziskovalo istovetnost oseb. Po 80. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben.
Izpodbijani sklep je vmesni procesni sklep, tega lahko po 2. alineji drugega odstavka 6. člena ZIZ izda strokovni sodelavec in sodniški pomočnik.
Na upnikov predlog so določeni idealni deleži vsake od nasprotnih udeleženk na skupnih stvareh (nepremičninah). S tem je določen alikvotni del lastninske pravice, pripadajoč vsaki od nasprotnih udeleženk, zato tudi določitev solastninskih deležev na skupnem premoženju predstavlja delitev stvari.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, da so za presojo v sporni zadevi in za ugotovitev pravno pomembnega dejanskega stanja, bistveni le listinski dokazi in zato je v dokaznem postopku vpogledalo zgolj listinske dokaze, s tem pa je hkrati pojasnilo, zakaj je ostale predlagane dokaze zavrnilo in podrobnejša obrazložitev ter opredelitev do vsakega zavrnjena dokaznega predloga ni bila potrebna. Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje tožečo stranko prikrajšalo v pravici do izjasnitve po povedanem ne drži.
Pritožbeno sodišče meni, da ni mogoče sodišču prve stopnje očitati arbitrarnosti, kolikor je podalo svojo razlago materialno pravne podlage, ki jo je za presojo v sporni zadevi navajala tožeča stranka sama. Naloga sodišča je, da ugotovljeno dejansko stanje subsumira na ustrezno materialno pravno podlago in poda ob tem tudi razlago materialnih predpisov. Ravno to je storilo sodišče prve stopnje, ko je ugotavljalo, kako je v pozitivnih predpisih urejena višina DDV za medicinske naprave in pripomočke in potem presojalo utemeljenost odškodninskega zahtevka.
Pritožbeni očitek, da je sodišče arbitrarno razlagalo predpise, ko je presodilo, kaj je namen znižane davčne stopnje, se po povzetkih iz sodbe C-360 /11 pokaže kot neutemeljen, saj je prav v tej sodbi jasno obrazloženo, kdaj se sme uporabljati znižana davčna stopnja in zakaj je ta sploh uvedena.
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je nižja stopnja DDV za medicinsko opremo in pripomočke omejena zgolj na osebno rabo. In pravilna je nadaljnja presoja sodišča prve stopnje, da omejitev zgolj na osebno rabo splošna omejitev, ki velja za vse primere dobave medicinske opreme in pripomočkov in se prodana medicinska oprema in pripomočki lahko obračunu po nižji stopnji DDV zgolj v primeru, če je namenjena za osebno rabo.
V skladu s šestim odstavkom 139. člena ZPP se toženec na kršitev pravil o vročanju ne more sklicevati, če je pošiljko kljub kršitvi prejel. V tem primeru se šteje, da je bila vročitev opravljena v trenutku dejanskega prejema pošiljke.
URS člen 19, 19/1, 35, 51. ZDZdr člen 39, 71, 71/1.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve
Šele z iztekom obdobja, ki ga je izvedenec ocenil za nujno potreben čas zdravljenja pod posebnim nadzorom, bodo rezultati zdravljenja omogočili zdravljenje brez posebnega nadzora. Če bi se to zgodilo pred iztekom dveh mesecev, bo udeleženka iz oddelka pod posebnim nadzorom odpuščena pred iztekom tega roka, saj trajanje ukrepa ni fiksno določeno, temveč omejeno le s skrajnim rokom (prvi odstavek 71. člena ZDZdr).
Obtožba obdolženki ne očita, da je bil zapisnik D. ponarejen, ker je v njem navedeno, da je bil dne 18. 8. 2012 občni zbor D., za kar je obdolženka sama priznala, da ni bil, torej da je s tem, ko je sestavila listino s tako vsebino, napravila krivo listino, temveč se ji očita uporaba krive listine, ker je vedela, da sta na njej podpisa dveh oseb, ki ne izvirata od teh oseb. Slednje po izvedenih dokazih obdolženki ni bilo dokazano.
etažna lastnina - skedenj - pomožni objekt - gospodarski objekt - samostojna stvar
Na pomožnem gospodarskem objektu - skednju (konkretno gre za nadstrešek, ki je z ene strani zaprt z garažnimi vrati) etažne lastnine ni mogoče oblikovati, ker njegov del ne more predstavljati samostojne funkcionalne celote.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002339
ZPP člen 72, 72/2, 286, 286/4. OZ člen 378.
motenje posesti - pravočasnost vložitve tožbe zaradi motenja posesti - obstoj posesti - prekluzija navajanja novih dejstev - dvom v pristranskost sodišča - pripombe na vsebino zapisnika o glavni obravnavi
Tožbo zaradi motenja posesti je treba vložiti v 30 dneh, odkar je posestnik izvedel za motenje in motilca.
Morebitne pripombe o pravilnosti zapisa v zapisnikih o naroku oziroma o ogledu bi moral tožnik podati pred sodiščem prve stopnje, sicer velja zapisnik za verodostojen zapis tega, kar je bilo izrečeno na naroku.
Dvom o pristranskosti sodnice bi mogel tožnik uveljavljati v zahtevi za izločitev, podani najkasneje do zaključka glavne obravnave (drugi odstavek 72. člena ZPP).