dokaz o plačilu sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Glede na zelo strogo sankcijo v primeru neplačila sodne takse po tretjem odstavku 105.a člena ZPP, bi morala tožena stranka bolj skrbno ravnati z dokazilom o plačilu sodne takse, če jo je res plačala.
pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - nepopolna tožba - pomoč prava neuki stranki
Dolžnost sodišča prve stopnje je, da je pravnemu laiku, ki je slabega premoženjskega stanja in mu je zaradi prestajanja zaporne kazni omejena prostost, mlajši zaporniki pa ga maltretirajo, kar po trditvah pritožnika vodstvo zapora dopušča, treba omogočiti učinkovito sodno varstvo tako, da ga sodišče pouči, da osebnih podatkov toženih strank za potrebe pravdnega postopka ne pridobiva, imajo pa takšno pooblastilo na podlagi zakona odvetniki.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003624
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 358, 358/1, 372, 372-1.
kaznivo dejanje goljufije - zakonski znaki kaznivega dejanja - dejanski opis kaznivega dejanja - prikrivanje dejanskih okoliščin - civilnopravno razmerje - kršitev kazenskega zakona - lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin - goljufiv namen
Dejanski opis kaznivega dejanja predstavlja le običajno neizpolnitev pogodbe oziroma kršitev civilnopravne obveznosti. Opis izvršitvenega ravnanja bi moral navajati dejanske okoliščine, ki naj bi jih obdolženka prikrivala ali jih lažnivo prikazovala ter na ta način preslepila oškodovanko. Šele potem bi v zadostni meri kazal na zavedanje obdolženke ob vsakokratnem naročilu ali nakupu, da za storitve in predmete nikdar ne bo plačala.
Pri določitvi premij za leta pred 1.1.2016 logično ni bila upoštevana obveznost zavarovalnice, kakršna je bila vzpostavljena z ZPIZ-2B. Retroaktivna veljavnost določbe ZPIZ-2B bi zato po oceni pritožbenega sodišča pomenila poseg v načelo zaupanja v pravo in pravni položaj strank pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu. V prid temu zaključku govorijo tudi naslednja dejstva: iz obrazložitve predloga ZPIZ-2B ni razvidno, da bi šlo za spremembo, potrebno zaradi zavarovanja kakšne ogrožene pravne dobrine; sprememba ni vezana na noben evropski predpis (zaradi česar bi bila lahko predvidljiva); tožeča stranka pa tudi v razmerju s toženo stranko ni šibkejša stranka, ki bi jo bilo potreba posebej varovati. To pomeni, da bi bila uporaba ZPIZ-2B v tej zadevi v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti.
zapuščinska obravnava - sklep o dedovanju - izločitveni zahtevek dediča - sodno priznanje dejstva - enostranska izjava - preklic izjave
Priznanje izločitvenega zahtevka iz naslova skupnega premoženja zapustnice in dediča v zapuščinskem postopku je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj skupnega premoženja, ki sta ga ustvarila zapustnica ter njen zakonec. Priznanje (in preklic tega priznanja) je treba obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev, ne pa dedne izjave, ki je ni moč preklicati (138. člen ZD). Zakoniti dedič, ki izve za dejstva, ki kažejo na to, da izločitveni zahtevek dediča iz naslova skupnega premoženja ni utemeljen, lahko to enostransko izjavo prekliče vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002032
OZ člen 610. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3102.
najemna pogodba - obratovalni stroški - odtujitev po izročitvi v najem - sklep o pravdnih stroških - nagrada za narok - narok v ponovljenem postopku
Višje sodišče je že v sklepu I Cpg 708/2015 odgovorilo tožeči stranki o nepravilnosti njenega stališča, da je s sklenitvijo najemne pogodbe med tožečo stranko in lastnikom prostorov dosedanji najemnik ex lege postal tožničin podnajemnik, kar je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pravilno upoštevalo.
OZ člen 111, 468, 468/1, 468/2, 477, 477/1, 480, 480/1, 480/2, 487.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - pravice kupca - prekluzivni rok materialnega prava - pravica do odškodnine - izguba pravic - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe - učinki razvezane pogodbe - škoda zaradi zaupanja
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in za presojo pravočasnosti zahtevka za vračilo kupnine uporabilo 480. člen OZ. Slednji velja le za zahtevke na podlagi pravic kupca iz 468. člena OZ, to pa so pravica, da prodajalec napako odpravi in mu izroči stvar brez napake, pravica do znižanja kupnine, pravica odstopa od pogodbe (prvi odstavek) in pravica do povrnitve škode (drugi odstavek). Tožeča stranka je trdila, da je bila prodajna pogodba sklenjena in razdrta v letu 2010. V kolikor kupec zaradi napake/nedelovanja stvari uresniči pravico odstopiti od pogodbe oziroma pogodba preneha po samem zakonu, se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja, zahtevek za vračilo plačane kupnine pa predstavlja kondikcijski zahtevek kot je urejen v 111. členu OZ. Materialno pravno je torej zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je kondikcijski zahtevek tožeče stranke ugasnil po enem letu, šteto od dneva, ko je tožeča stranka odposlala obvestilo prodajalcu o napaki.
Drugače pa velja za konkretni odškodninski zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo navadne škode, ki ji je nastala zaradi nakupa materiala in pripravo za tiskanje ter plačilo izgubljenega dobička zaradi nemožnosti izvedbe obstoječih naročil za tisk. Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za plačilo škode zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake oziroma brezhibno delovanje stvari, torej tudi pravilo o enoletnem prekluzivnem roku iz 480. člena OZ. To pravilo ima specialno naravo, zato izključuje uporabo splošnih določb o zastaranju odškodninskega zahtevka. Pravilnost tega stališča izhaja tudi iz drugega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim se lahko po izteku prekluzivnega roka, odškodninski zahtevek za povrnitev škode zaradi napake uveljavlja le še kot ugovor proti prodajalčevemu zahtevku za plačilo kupnine.
Pri zapisu sklepa je prišlo do očitne računske pomote, ko pri seštevku materialnih stroškov, do povračila katerih je upravičen začasni zastopnik, sodišče pomotoma ni upoštevalo nesporne postavke poštnih izdatkov v višini 233,10 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002113
ZPP člen 196, 286. SPZ člen 65. OZ člen 131, 131/1, 132.
solastnina na nepremičnini - sosporništvo - solastnika kot navadna sospornika - odškodninska terjatev - povračilo škode - odprava škode - aktivna stvarna legitimacija - prekluzije za navajanje dejstev in predlaganje dokazov
Res je nepremičnina, na kateri je nastala škoda, v solastnini, a to ne izključuje možnosti, da zgolj posamezen solastnik zahteva povračilo škode (ustrezno višini njegovega solastnega deleža) ali povračila škode, ki je nastala (le) njemu. Tudi odločitev o zahtevku solastnikov, ki povračilo škode zahtevajo z isto tožbo, je lahko različna. Tožnika sta zato v tej pravdi navadna sospornika (196. člen ZPP) in vsak zase samostojna stranka, dejanja oziroma opustitve enega pa ne koristijo in ne škodujejo drugemu. Drugi tožnik zato s pritožbo ne more izpodbijati sodbe sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na prvega tožnika.
Nepremičnina (še) ni razdeljena, ampak je razdeljena le lastninska pravica. Vendar pa pritožnik spregleda s strani sodišča prve stopnje ugotovljeno dejstvo, da je stroške za odpravo (celotne) škode v konkretnem primeru kril le prvi tožnik. Podlage, da bi mu sodišče, čeprav je (tudi njegova) škoda odpravljena, prisodilo še denarno odškodnino, zato ni.
ZEN člen 26, 39. SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 77, 77/1, 77/2, 77/3.
nepravdni postopek ureditve meje - mejni spor - mejni ali lastninski spor - določitev meje po močnejši pravici - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - priposestvovanje lastninske pravice - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predlagatelj lastninsko pravico na spornem zemljišču pridobil s priposestvovanjem, ni pa se opredelilo do ugovora omejitve priposestvovanja po določbi drugega odstavka 44. člena SPZ, ki sta ga postavila nasprotna udeleženca. Ta določa, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Le, če bi bila nasprotna udeleženca pri pridobitvi lastninske pravice nepoštena, ju določba ne bi varovala.
Toženec je podal določene pripombe na izvedeniško mnenje ter hkrati predlagal dopolnitev izvedeniškega mnenja, vendar nato pri njih ni vztrajal. V naknadni vlogi je soglašal s stališčem sodišča, da je predmetna zadeva zrela za razsojo, čeprav izvedeniško mnenje ni bilo dopolnjeno in zadnji narok za glavno obravnavo ni bil razpisan. Z očitki, da izvedensko mnenje ni bilo ustrezno dopolnjeno, zato ne more uspeti, poleg tega pa ravnanja sodišča, da dokaza ne izvede še v tej fazi, tudi ni pravočasno grajal.
Sicer pa upoštevaje Direktivo Sveta 92/96 EGS in tudi določbe tedaj veljavnega ZZavar-a, tožniku kot zavarovancu ni bila kršena pravica do odpovedi zavarovalne pogodbe tudi v primeru, če takega pouka ni vsebovala ponudba za sklenitev življenjskega zavarovanja
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00009568
KZ-1 člen 143, 143/2, 143/6. ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1. ZPol člen 59.
zloraba osebnih podatkov - konkretizacija zakonskih znakov - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - opisano dejanje ni kaznivo dejanje - izrek oprostilne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ker v opisu dejanja ni navedeno, zakaj obtoženčev vstop v računalniško vodene zbirke podatkov policije ni bil pooblaščen (kot je "nepooblaščenost" mogoče prepoznati iz izreka pravnomočne odločbe o prekršku Informacijskega pooblaščenca št. 0603-22/2014/4 z dne 17. 4. 2014), niti ni opisan namen zbiranja takšnih podatkov in je v opisu dejanja naveden le abstraktni opis kaznivega dejanja zlorabe osebnih podatkov po drugem in šestem odstavku 143. člena KZ-1 in ne tudi njegova konkretizacija, tudi obrazložitev sodbe (kot to mestoma utemeljeno navaja pritožba) ne more nadomestiti pomanjkljivega opisa dejanja v sodbenem izreku.
izvršilni naslov - pravnomočno zaključen postopek prisilne poravnave - postopek poenostavljene prisilne poravnave - pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave - klavzula o izvršljivosti - nedoločen in nerazumljiv izrek odločbe
Izvršilni naslov, pridobljen v (pravnomočno končanem) postopku poenostavljene prisilne poravnave, lahko predstavlja zgolj pogodba o soglasju za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave (ta mora po zakonskem določilu vsebovati klavzulo o izvršljivosti), in pravnomočen sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, če bi vseboval prvine takšne kvalitete, da bi lahko bil izvršljiv. Tovrstnega izvršilnega naslova tožnik ni pridobil.
Glede na to, da sodišče v tem postopku določa pripadajoče zemljišče k več stavbam v etažni lastnini, je ta potreba na dlani - ker se postopek za določitev pripadajočega zemljišča lahko začne brez predhodne ureditve podatkov v katastru (kamor spadajo tudi ustrezne delitve parcel), je to v teku postopka dolžno zagotoviti sodišče (glej 23. člen ZVEtL oziroma 12. člen ZVEtL-1), saj sicer odločbe, ki bo izdana, v zemljiški knjigi in katastru ne bo mogoče izvesti. Res je sicer, da vsebinske odločitve sodišče še ni sprejelo, a to na odločitev ne more vplivati, saj ne ZVEtL ne ZVEtL-1 parcelacije in izdaje sklepa o primernosti strokovne podlage ne pogojujeta z vsebinsko odločitvijo.
nagrada stečajnega upravitelja - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - plačilo dela nadomestila
Upraviteljica je v predlogu za odmero nagrade upravitelja sicer navedla, da je pridobila pravico zahtevati plačilo za nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v višini 90 % od 1.420,50 EUR, torej zneska 1.278,45 EUR. Vendar pa je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 6. 11. 2014 nadomestilo upraviteljici za izdelavo otvoritvenega poročila odmerilo v višini 1.278,45 EUR in v 2. točki izreka tega sklepa odločilo, da ima upraviteljica po pravnomočnosti tega sklepa pravico do plačila 90 % zneska tega nadomestila ter da bo o plačilu zadnjih odstotkov tega zneska (kar znese 127,84 EUR) sodišče odločalo po prejemu končnega poročila upravitelja. V skladu z navedenim sklepom, na katerega se sodišča prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa tudi sklicuje, ima upraviteljica pravico do plačila zadnjih 10 % tega zneska v višini 127,84 EUR brez DDV. Ker je sklep o nagradi upravitelja z dne 6. 11. 2014 postal pravnomočen, je sodišče prve stopnje nanj vezano.
ZSReg člen 4, 4/1, 4/1-1, 4/1-7, 4/1-7(6), 34. - člen 48.
skupščina d.o.o. - sklep skupščine - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenehanje pooblastila - prokurist - nesklepčnost predloga - zapisnik - pravica do izjave
V zvezi z osebami, pooblaščenimi za zastopanje se v sodni register, pri vpisu prenehanja pooblastila, kot relevanten podatek vpiše tudi datum prenehanja pooblastila.
Na podlagi primerjave predlaganega vpisa datuma prenehanja pooblastila prokuristu: 22. 3. 2017, z datumom odpoklica prokurista: 23. 3. 2017, je imelo sodišče prve stopnje v konkretnem primeru podlago za zavrnitev predlagane spremembe vpisa, ker iz priložene listine ne izhaja, da je bil na skupščini sprejet sklep, da se M. P. odpokliče 22. 3. 2017, pač pa 23. 3. 2017. Predlog je bil v delu, ki se nanaša na vpis datuma prenehanja pooblastila, nesklepčen in ga je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo.
potrebnost stroškov - stroški odgovora na ugovor - neobrazložen ugovor - vročitev ugovora dolžnika v odgovor upniku
(Ne)potrebnost stroškov v zvezi z vprašanjem upravičenosti do povračila stroškov za odgovor na ugovor je potrebno oceniti z vidika upravičenosti navedb dolžnika v ugovoru in z vidika, ali upnik v odgovoru tem navedbam nasprotuje ali ne, pri čemer se določeni stroški lahko izkažejo kot nepotrebni, čeprav jih stranka subjektivno drugače ocenjuje.
Odgovor na ugovor zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim sredstvom izvršbe je potreben in smiseln le, če dolžnik v ugovoru zatrjuje pravno pomembna dejstva, ki preprečujejo izvršbo z novim sredstvom oziroma predmetom, upnik pa jih izpodbija z nasprotnimi in tako lahko vpliva na vsebinsko drugačno odločitev.
Neobrazloženega ugovora se ne vroča upniku v odgovor, zgolj dejstvo, da je bil upnica v konkretnem primeru k odgovoru nepravilno pozvana, pa ji še ne daje pravice do povrnitve nastalih stroškov, kot to zmotno meni upnica.
tožba na izpraznitev in izročitev nepremičnine - izpraznitveni zahtevek - najemna pogodba za določen čas - potek najemne pogodbe - pravni naslov za bivanje v stanovanju - bivanje brez pravne podlage - substanciranje dokaznega predloga - naslov priče
Toženka ni uspela z ugovorom, da ima pravico do bivanja v stanovanju, ker je romska skupnost tožeči stranki izročila denar za nakup spornega stanovanja izključno za rešitev stanovanjskega problema toženkine družine. Stanovanje je bilo res kupljeno s sredstvi romske skupnosti, vendar za namen reševanje romske situacije nasploh, toženka pa je v stanovanju bivala na podlagi najemne pogodbe, sklenjene za določen čas. Ker je ta potekla, v njem biva brez pravnega naslova in ga mora izprazniti.