Tožnik je dogovor o prepovedi konkurenčne dejavnosti spoštoval in ni opravljal nikakršne konkurenčne dejavnosti, tako da mu je tožena stranka v skladu z drugim odstavkom pogodbe o zaposlitvi in drugim odstavkom 39. člena ZDR dolžna izplačati denarno nadomestilo v višini ene tretjine njegove povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev.
Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.. ZObr člen 97f.. ZSSloV člen 53, 53/2.
odškodnina za neizrabljene dni tedenskega počitka
Pravica do minimalnega počitka je pomembna pravica delavca, ki se lahko omeji ali izključi le v izjemnih primerih in pod posebnimi pogoji.
Tožnik (vojak) je upravičen do nadomestila zaradi neizkoriščenega tedenskega počitka na mednarodni misiji.
ZPIZ-2 člen 183, 194.. ZDSS-1 člen 63.. OZ člen 190, 190/3, 191.
sorazmerni del starostne pokojnine - neprava obnova postopka - izredno pravno sredstvo
V konkretnem primeru je tožnica zaradi spremembe, ki vpliva na pravico do prejemanja pokojnine, njen obseg oziroma izplačevanje, prejela v relevantnem obdobju višjo pokojnino, kot ji je bila na podlagi odločbe z dne 18. 5. 2016 priznana. Posledično je na podlagi 194. člena ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ dolžna preveč izplačano starostno pokojnino tožencu vrniti kot je pravilno odločil v izpodbijanih odločbah.
Tožnica se v obravnavanem primeru neutemeljeno sklicuje na pravilo vračanja, določeno v 191. členu OZ. Pomota pri izplačilu izključuje uporabo 191. člena OZ. Glede na besedno zvezo določeno v 191. členu OZ je potrebna volja izpolnitve, vsako pomotno izplačilo pa izključuje hotenje. Ker za zahtevano vrnitev ni potrebno niti, da bi bila zmota pri izpolnitvenem dejanju nezakrivljena, se pritožbeno sodišče pridružuje stališču, da se pomotna štejejo tudi tista izplačila, do katerih pride zaradi nekoordinacije med posameznimi službami.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge zlasti z zaslišanjem predlaganih prič, zato je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V skladu z določbo 401. člena ZPP odloča o predlogu za obnovo postopka višje sodišče, če se razlog na obnovo postopka nanaša edino le na postopek pred višjim sodiščem. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj se predlog za obnovo postopka nanaša na odločitev pritožbenega sodišča.
S pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik spoznan za invalida III. kategorije invalidnosti, zato mu je tožena stranka odpovedala prejšnjo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto varnostnika zaradi spremenjene delovne zmožnosti in mu ponudila v podpis pogodbo o zaposliti za ustrezno delovno mesto vratar, to pogodbo pa mu je odpovedala dne 5. 5. 2011 iz poslovnega razloga, skladno z mnenjem Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2011. Tožena stranka je namreč delovno mesto vratar ukinila, za tožnika pa ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi ustrezalo omejitvam iz dokončne odločbe ZPIZ. Iz dopolnilnega mnenja ZPIZ, na katerega se sklicuje tožnik in ostalih listin, ki jih je tožnik kot dokaz priložil predlogu za obnovo postopka, ne izhaja, da bi bil tožnik tudi v času, ko mu je tožena stranka dala odpoved pogodbe o zaposlitvi tj. dne 5. 5. 2011, sposoben opravljati delo varnostnika pri toženi stranki, saj ni dokazal, da je delo varnostnika pri toženi stranki enako delu varnostnika iz obrazca DD-1. Iz dopolnilnega mnenja tudi ne izhaja, da so pri tožniku odpadle omejitve iz dokončne odločbe ZPIZ o njegovi invalidnosti, zaradi katerih je bilo pravnomočno ugotovljeno, da tožena stranka za tožnika ni imela ustreznega delovnega mesta. Pritožbeno sodišče je zato predlog za obnovo postopka zavrnilo kot neutemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006143
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - trditveno in dokazno breme - nedopustno protipravno ravnanje
Premikanje elektronskih tabel ugotovljene velikosti in teže (cca. 2 m2 in teže 60 do 100 kg) v skupini treh delavcev ne predstavlja opravila, ki bi bilo samo po sebi nevarno.
Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi z očitanim nedopustnim ravnanjem tožene stranke (navedbe so bile nepopolne in splošne in jih ni bilo mogoče preizkusiti). Ker je protipravnost ravnanja tožene stranke dejstvo, ki ga je dolžan dokazati tožnik in ker tega ni dokazal (da bi tožena stranka kršila predpise s področja varnosti in zdravja pri delu ali druge obveznosti iz delovnega razmerja), je sodišče pravilno štelo protipravnost ravnanja tožene stranke za nedokazano.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov tolmača
Toženka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji sodišče prve stopnje moralo priznati materialne stroške za overjene prevode listin v prilogah od B16 do B25 in od B66 do B77 v skupnem znesku 741,34 EUR. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da toženka ni izkazala višine stroškov izdelave overjenih prevodov listinskih dokazov.
OZ člen 111, 468, 468/1, 468/2, 477, 477/1, 480, 480/1, 480/2, 487.
prodajna pogodba - odgovornost za stvarne napake - garancija za brezhibno delovanje prodane stvari - pravice kupca - prekluzivni rok materialnega prava - pravica do odškodnine - izguba pravic - kondikcijski zahtevek po razdrtju pogodbe - učinki razvezane pogodbe - škoda zaradi zaupanja
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo in za presojo pravočasnosti zahtevka za vračilo kupnine uporabilo 480. člen OZ. Slednji velja le za zahtevke na podlagi pravic kupca iz 468. člena OZ, to pa so pravica, da prodajalec napako odpravi in mu izroči stvar brez napake, pravica do znižanja kupnine, pravica odstopa od pogodbe (prvi odstavek) in pravica do povrnitve škode (drugi odstavek). Tožeča stranka je trdila, da je bila prodajna pogodba sklenjena in razdrta v letu 2010. V kolikor kupec zaradi napake/nedelovanja stvari uresniči pravico odstopiti od pogodbe oziroma pogodba preneha po samem zakonu, se pogodbeno razmerje preoblikuje v razmerje pogodbenega vračanja, zahtevek za vračilo plačane kupnine pa predstavlja kondikcijski zahtevek kot je urejen v 111. členu OZ. Materialno pravno je torej zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je kondikcijski zahtevek tožeče stranke ugasnil po enem letu, šteto od dneva, ko je tožeča stranka odposlala obvestilo prodajalcu o napaki.
Drugače pa velja za konkretni odškodninski zahtevek, s katerim je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala plačilo navadne škode, ki ji je nastala zaradi nakupa materiala in pripravo za tiskanje ter plačilo izgubljenega dobička zaradi nemožnosti izvedbe obstoječih naročil za tisk. Za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov za plačilo škode zaradi zaupanja morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za prodajalčevo odgovornost za stvarne napake oziroma brezhibno delovanje stvari, torej tudi pravilo o enoletnem prekluzivnem roku iz 480. člena OZ. To pravilo ima specialno naravo, zato izključuje uporabo splošnih določb o zastaranju odškodninskega zahtevka. Pravilnost tega stališča izhaja tudi iz drugega odstavka 480. člena OZ, v skladu s katerim se lahko po izteku prekluzivnega roka, odškodninski zahtevek za povrnitev škode zaradi napake uveljavlja le še kot ugovor proti prodajalčevemu zahtevku za plačilo kupnine.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 9/2, 34. ZKP člen 502d.
sodni register - zaznamba sklepa po uradni dolžnosti - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - odločanje o zahtevku za vpis v sodni register - vročanje
Vpis zaznambe sklepa o začasnem zavarovanju pri poslovnem deležu družbenika po uradni dolžnosti predstavlja konkretno izvršilno dejanje. Zato sodni register listin, na podlagi katerih je bila zaznamba opravljena, ne pošilja niti subjektu vpisa niti imetniku poslovnega deleža.
rezervni sklad - prostovoljen rezervni sklad - plačilo prispevka v rezervni sklad - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - spor majhne vrednosti
Iz načrta vzdrževanja, ki ga je sprejelo pet od šestih etažnih lastnikov (70,66 % lastnikov po solastniških deležih), izhaja le, da so etažni lastniki sprejeli odločitev, da bodo vplačevali akontacije za posamezna vzdrževalna dela, in sicer za predvideno obnovo kanalizacije in krovska dela na strehi. Navedeno, ob upoštevanju drugih ugotovljenih dejstev, da je sredstva zbiral upravnik kot ločeno premoženje (na posebnem računu ali na računu, na katerega etažni lastniki sicer vplačujejo stanovanjske obveznosti), in da je bilo zbiranje sredstev prostovoljno, še ne pomeni, da so etažni lastniki sprejeli odločitev za oblikovanje prostovoljnega rezervnega sklada z enakimi posledicami, kot so določene za obvezni rezervni sklad.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO
VSL00003276
ZPP člen 365, 365-2.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča Bosne in Hercegovine - premoženjska razmerja med starši in otroki - sprememba preživnine
Prav značilnost razmerij med otroci in starši pogojuje zakonsko ureditev, ki je v Republiki Bosni in Hercegovini podobna kot v Republiki Sloveniji in omogoča poseg sodišča v pravnomočne zadeve, ki se nanašajo na navedena razmerja, če to narekujejo v zakonu določene okoliščine.
Procesne posledice vložitve tožbe s kumuliranim zahtevkom kljub ločitvi pravd ostanejo v veljavi. Če je bilo sodišče stvarno in krajevno pristojno ob vložitvi tožbe z združenimi zahtevki, ostane pristojno še naprej
Pri določitvi premij za leta pred 1.1.2016 logično ni bila upoštevana obveznost zavarovalnice, kakršna je bila vzpostavljena z ZPIZ-2B. Retroaktivna veljavnost določbe ZPIZ-2B bi zato po oceni pritožbenega sodišča pomenila poseg v načelo zaupanja v pravo in pravni položaj strank pogodbe o obveznem zavarovanju v prometu. V prid temu zaključku govorijo tudi naslednja dejstva: iz obrazložitve predloga ZPIZ-2B ni razvidno, da bi šlo za spremembo, potrebno zaradi zavarovanja kakšne ogrožene pravne dobrine; sprememba ni vezana na noben evropski predpis (zaradi česar bi bila lahko predvidljiva); tožeča stranka pa tudi v razmerju s toženo stranko ni šibkejša stranka, ki bi jo bilo potreba posebej varovati. To pomeni, da bi bila uporaba ZPIZ-2B v tej zadevi v nasprotju s prepovedjo retroaktivnosti.
ZEN člen 26, 39. SPZ člen 9, 10, 44, 44/2, 77, 77/1, 77/2, 77/3.
nepravdni postopek ureditve meje - mejni spor - mejni ali lastninski spor - določitev meje po močnejši pravici - dokončno urejena meja v katastrskem postopku - priposestvovanje lastninske pravice - omejitev priposestvovanja - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je predlagatelj lastninsko pravico na spornem zemljišču pridobil s priposestvovanjem, ni pa se opredelilo do ugovora omejitve priposestvovanja po določbi drugega odstavka 44. člena SPZ, ki sta ga postavila nasprotna udeleženca. Ta določa, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo. Le, če bi bila nasprotna udeleženca pri pridobitvi lastninske pravice nepoštena, ju določba ne bi varovala.
dokaz o plačilu sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Glede na zelo strogo sankcijo v primeru neplačila sodne takse po tretjem odstavku 105.a člena ZPP, bi morala tožena stranka bolj skrbno ravnati z dokazilom o plačilu sodne takse, če jo je res plačala.
pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - nepopolna tožba - pomoč prava neuki stranki
Dolžnost sodišča prve stopnje je, da je pravnemu laiku, ki je slabega premoženjskega stanja in mu je zaradi prestajanja zaporne kazni omejena prostost, mlajši zaporniki pa ga maltretirajo, kar po trditvah pritožnika vodstvo zapora dopušča, treba omogočiti učinkovito sodno varstvo tako, da ga sodišče pouči, da osebnih podatkov toženih strank za potrebe pravdnega postopka ne pridobiva, imajo pa takšno pooblastilo na podlagi zakona odvetniki.
načelo uspeha v pravdi - stroški postopka - izjema - pripoznava zahtevka - povod za tožbo
V sporu je v celoti uspela tožeča stranka. Takšna odločitev je (glede na to, da zoper izrek o glavni stvari tožena stranka ni vložila pritožbe in je pritožbeni rok že potekel) pravnomočna. Posledica zmage v glavni stvari je, da mora praviloma tožena stranka povrniti stroške tožeče stranke. Izjema od tega pravila je predvidena v 157. členu ZPP. Če tožena stranka ne da povoda za tožbo in če pripozna tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se spusti v obravnavanje glavne stvari, mora tožeča stranka povrniti pravdne stroške toženi stranki.
zapuščinska obravnava - sklep o dedovanju - izločitveni zahtevek dediča - sodno priznanje dejstva - enostranska izjava - preklic izjave
Priznanje izločitvenega zahtevka iz naslova skupnega premoženja zapustnice in dediča v zapuščinskem postopku je enostranska izjava dediča, da priznava obstoj skupnega premoženja, ki sta ga ustvarila zapustnica ter njen zakonec. Priznanje (in preklic tega priznanja) je treba obravnavati enako kot sodno priznanje dejstev, ne pa dedne izjave, ki je ni moč preklicati (138. člen ZD). Zakoniti dedič, ki izve za dejstva, ki kažejo na to, da izločitveni zahtevek dediča iz naslova skupnega premoženja ni utemeljen, lahko to enostransko izjavo prekliče vse do konca zapuščinskega postopka oziroma najkasneje v pritožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002032
OZ člen 610. ZOdvT člen 19. ZOdvT tarifna številka 3102.
najemna pogodba - obratovalni stroški - odtujitev po izročitvi v najem - sklep o pravdnih stroških - nagrada za narok - narok v ponovljenem postopku
Višje sodišče je že v sklepu I Cpg 708/2015 odgovorilo tožeči stranki o nepravilnosti njenega stališča, da je s sklenitvijo najemne pogodbe med tožečo stranko in lastnikom prostorov dosedanji najemnik ex lege postal tožničin podnajemnik, kar je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku pravilno upoštevalo.