CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00002861
ZD člen 2, 28, 28/2, 32. ZPP člen 196. OZ člen 190. - člen 20.
predmet dedovanja - zapuščina - izločitveni zahtevek - izločitev v korist potomcev - nujni sosporniki - nujni enotni sosporniki - dediči kot enotni in nujni sosporniki - učinek pravdnih dejanj drugih sospornikov - neupravičena pridobitev - prikrajšanje - odpadla pravna podlaga - uporaba odvetniške tarife
Glede na to, da tožnica ni niti potomka niti posvojenka zapustnice, je zavrnitev izločitvenega zahtevka po 32. členu ZD pravilna.
Dediči toženci so nujni enotni sosporniki, zato mora sodišče upoštevati tisto od njihovih ravnanj, če je več nasprotujočih, ki so zanje in abstracto najkoristnejša. Najkoristnejše je tisto dejanje, ki stranki ne nalaga nobene obveznosti.
Tožnica ne le, da ni izkazala relevantnega obsega svojega prikrajšanja, pač pa hkrati tudi ne (odpadlega) temelja obveznosti.
ZPP člen 276, 276/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 4, 37.
odkup delnic - primerno denarno nadomestilo za odkup delnic - nepravdni postopek - nasprotni udeleženci - pravica do izjave v nepravdnem postopku
Po določilu 4. člena ZNP mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo o navedbah drugih udeležencev. To določilo ima podlago v načelu obojestranskega zaslišanja, ki je eno najpomembnejših načel postopka. Udejanji pa se na tak način, da sodišče vsaki od strank vroči vse vloge in pisanja nasprotne stranke ter ji postavi rok, v katerem lahko odgovori na te vloge in pisanja.
S tem, ko je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, ne da bi nasprotno udeleženko opozorilo, da lahko v določenem roku na predlog odgovori, oziroma ne da bi opravilo narok, na katerem bi se nasprotna udeleženka lahko izjavila o navedbah predlagateljice, je zagrešilo prav absolutno bistveno kršitev določil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP.
prenehanje služnostne pravice - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja - bistveno spremenjene okoliščine - asfaltiranje poti - preprečevanje izvrševanja služnosti - osvoboditev služnosti - neizvrševanje služnosti - negativna dejstva - dokazno in trditveno breme
Tožnika nista dokazala bistveno spremenjenih okoliščin oziroma da bi se potrebe gospodujočega zemljišča spremenile, kar je sicer temeljni kriterij za presojo nekoristnosti služnosti. Sodišče je ugotovilo, da sta bili tako služnostna kot javna pot v času ustanovitve služnosti navadni vaški poti, obe makadamski in obe prevozni, če ni bilo snega in da je edina spremenjena okoliščina, da je sedaj javna pot asfaltirana in komunalno urejena. Sodna praksa se je že izrekla, da taka sprememba ne predstavlja bistvene spremembe služnosti v smislu 222. člena SPZ in da tudi ne kaže na nekoristnost služnosti.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženka trditvam tožnikov, da se služnost zaradi postavitve zapornice ni izvrševala najmanj med letom 2003 in 2008, pravočasno nasprotovala (le) s trditvami, da sta se s partnerjem v spornem obdobju dnevno vozila po služnostni poti. Posledično sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpovedbe E. E., ki je povedala, da je včasih hodila ali jezdila po poti (mimo zapornice). Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče moralo ta del izpovedbe upoštevati kot nasprotni dokaz tožnikovim trditvam, da se služnost ni izvrševala, ker morata tožnika dokazati, da se služnost ni izvrševala. Po ustaljeni sodni praksi stranki (praviloma) ni mogoče naložiti dokazovanja negativnega dejstva, zato bi morala toženka dokazati nasprotno in najprej navesti vsa relevantna dejstva v zvezi z izvrševanjem služnosti. Uporabe služnostni poti s strani drugih oseb ni zatrjevala.
pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca
Neutemeljen je pritožnikov predlog za postavitev novega izvedenca, ki naj bi podal mnenje o pridržančevem duševnem zdravju. Izvedenec psihiatrične stroke dr. B. B., ki je bil v postopku postavljen, je podal izvedensko mnenje, na katerega ni bilo pripomb. Izvedenec je v izvedeniškem mnenju ugotovil vse relevantne okoliščine in ga strokovno utemeljil. Sodišče ga je v celoti sprejelo. Nezadovoljstvo pritožnika s podanim izvedeniškim mnenjem ne narekuje sodišču postavitve novega izvedenca. Le kadar so v mnenju enega ali več izvedencev nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, te pomanjkljivosti ali dvom pa se ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem, se zahteva mnenje drugih izvedencev (tretji odstavek 254. člena ZPP). Navedeno v obravnavanem primeru ni podano.
popravni sklep - vsebina popravnega sklepa - udeleženec - stranka
Sodišče je s popravnim sklepom besedo "udeleženec" (nepravdni postopek) nadomestilo z besedo "stranka" (pravdni postopek), vsebinsko pa odločitve v VI. točki izreka, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka sama, ni spreminjalo.
URS člen 22, 23, 25. ZIZ člen 9, 9/3, 29, 29a. ZS člen 83, 83/1, 83/1-2, 83/3.
postopek zavarovanja z začasno odredbo - rok za vložitev ugovora - prekluzivni rok - sodne počitnice - tek roka med sodnimi počitnicami - nujna zadeva - narok v postopku za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da odločanje v postopkih zavarovanja na podlagi določila 2. točke prvega odstavka 83. člena ZS spada med nujne zadeve, za katere procesni roki tudi med sodnimi počitnicami tečejo. Res je, da je določilo tretjega odstavka 83. člena ZS, da v času sodnih počitnic procesni roki tečejo samo v nujnih zadevah, izjema od splošnega pravila (ki ga določa isti člen), a se pritožnik na nepoznavanje določil ZS ne more uspešno sklicevati.
Pritožbenih navedb, da so kratkoročne poslovne terjatve, ki jih tožena stranka beleži na dan 31. 3. 2017 v znesku 57.593,21 EUR, neizterljive, pritožbeno sodišče ne more upoštevati, saj tožena stranka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje, niti tega ne trdi (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00000286
ZP-1 člen 202d, 202d/4.
predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - dovoljenost predloga za odložitev
Če namen preprečitve veriženja odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja velja za tiste storilce, ki so "uspešno prestali" preizkusno dobo in so torej vsaj v času preizkusne dobe izkazovali, da so vrdni zaupanja, potem mor ato toliko bolj veljati za tiste storilce, ki že v času preizkusne dobe zlorabijo zaupanje, ki jim je izkazano z ugoditvijo predlogu za odložitev. Zato je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru, ko je storilec predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti (drugega) vozniškega dovoljenja, ki ga je pridobil kasneje tj. po izvršitvi prenehanja veljavnosti (prvega) vozniškega dovoljenja, ki je bila odložena s prejšnjim sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, utemeljeno zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.
spori majhne vrednosti - pripravljalna vloga - prepozno podajanje navedb - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - (ne)vpis v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice - konstitutiven učinek vpisa v zemljiško knjigo
V skladu s prvim odstavkom 11. člena SPZ se šteje (domneva), da je lastnik nepremičnine tisti, ki je (kot tak) vpisan v zemljiško knjigo. Obstoj te domneve pa je nedvomno povezan tudi z okoliščino, da je v našem pravnem sistemu (v skladu z 49. členom SPZ) konstitutivna predpostavka za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom njen vpis v zemljiško knjigo.