Sodišče prve stopnje je sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja priči po pošti ni bila uspešna iz razloga, ker se priča ni odzvala obvestilu pošte, da dvigne sodno pošiljko. Oprlo jo je torej na ugotovitev, da je stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, povzročila priča s svojim neaktivnim ravnanjem.
Kateri razlogi prvostopne sodbe glede kaznivega dejanja goljufije so nerazumljivi in s seboj v nasprotju, pritožba ne pove, zato ni mogoče pritrditi njenemu zatrjevanju o obstoju bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
ZIZ člen 38, 38/7. ZPP člen 155, 155/1, 156, 156/1.
izvršilni stroški - stroški upnika - stroški odgovora upnika na ugovor tretjega - oprava naroka v izvršilnem postopku - stroški pristopa na narok - stroški povzročeni po naključju - stroški odgovora na predlog za odlog
Res sicer upniku v odgovoru na ugovor tretjega ni treba navesti drugega, kot da mu nasprotuje, vendar pa to ni podlaga za zaključek, da stroški odgovora niso bili potrebni, kot neutemeljeno uveljavlja pritožnica.
Glede na ureditev odločanja o ugovoru tretjega v 65. členu ZIZ, ko za zavrnitev ugovora zadošča upnikovo nasprotovanje ugovoru, narok ni niti predviden niti potreben. Sámo dejstvo, da ga je sodišče v konkretni zadevi opravilo, ne daje podlage za nastanek obveznosti tretje povrniti stroške upniku, ki se je vabilu sodišča na narok odzval.
Prav tako je sodišče prve stopnje napačno štelo kot potrebne (oziroma neutemeljeno povzročene) stroške odgovora na predlog za odlog izvršbe.
Nasprotni stranki se predlog sicer vroči zaradi zagotavljanja pravice do izjave, kar pa še ne pomeni, da je upnik, ki na predlog za odlog odgovori, avtomatično upravičen do povrnitve stroškov odgovora.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je priči z napadenim sklepom naložilo v plačilo stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči po pooblaščenem sodnem vročevalcu in kot podlago za tako odločitev navedlo prvi odstavek 94. člena ZKP. Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka namreč je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi.
pritožba ni dovoljena - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu obsojenca za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, pritožba zasebnega tožilca ni dopustna.
SPZ člen 99, 217, 217/2. ZPP člen 8, 321, 321/2, 339, 339/2, 339/2-14.
priposestvovanje služnosti - varstvo lastninske pravice - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - začetek teka priposestvovalne dobe - vznemirjanje lastninske pravice
Vznemirjanje ni protipravno, če zanj obstoji podlaga, v konkretnem primeru zatrjevana priposestvovana služnost.
Izpovedbe prič je treba vedno dokazno oceniti, torej ne le navesti, kaj so povedale, pač pa tudi, ali sodišče njihove izpovedbe sprejema kot resnične in zakaj.
Treba je pritrditi pritožbenemu očitku, da sodišče prve stopnje ne navede, kdaj naj bi se priposestvovanje začelo in kdaj naj bi 20 letna doba izvrševanja služnosti potekla.
postopek za delitev solastnine - delitev solastnine - spor o velikosti deležev - spor o velikosti solastniškega deleža - prekinitev nepravdnega postopka
Materialno zmotno je stališče pritožbe, da nasprotni udeleženec J. K. ni vložil tožbe, zaradi katere je sporna višina njegovega solastninskega deleža na nepremičnini, ki je predmet razdružitve. Okrožno sodišče v Ljubljani obravnava pod opr. št. I P 18/2017 podredni zahtevek na ugotovitev, da del zapustničinega premoženja ne sodi v zapuščino. Če bi s podrejenim tožbenim zahtevkom proti predlagateljicama in drugima dvema nasprotnima udeležencema uspel, bi to imelo vpliv na višino njegovega solastninskega deleža in posledično na višine deležev ostalih udeležencev nepravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002343
OZ člen 197, 352, 352/2. ZUreP-1 člen 80, 80/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 26, 26/1.
odškodninska odgovornost občine - krivdna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok - trenutek nastanka škode
Ker je tožnik vložil tožbo po poteku petih let od nastanka škode, je stališče o zastaranju tožbenega zahtevka zaradi poteka petletnega objektivnega zastaralnega roka iz drugega odstavka 352. člena OZ materialnopravno pravilno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001081
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
načelo konktradiktornosti - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - privolitev v prikrajšanje - prostovoljna izselitev solastnika - višina uporabnine - povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar
Ker selitev tožnika in otrok v hišo tožnikove matere ni bila prostovoljna, temveč posledica toženkinih agresivnih groženj s sekiro, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da v konkretnem primeru ne gre za tožnikovo privolitev v neuporabo skupne nepremičnine.
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena
Predlagateljica je zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca že dalj časa izpostavljena psihičnemu pritisku, kar ji povzroča občutek ogroženosti. V takšnih okoliščinah je imelo ravnanje nasprotnega udeleženca toliko večjo težo oz. negativni učinek na predlagateljičino doživljanje ravnanja nasprotnega udeleženca kot grožnjo (tudi zato, ker je bil pri tem navzoč tudi otrok udeležencev) in katero nikakor ni moglo predstavljati dovoljenega navezovanja stikov s predlagateljico zaradi izvrševanja roditeljske pravice.
V konkretnem primeru zahtevi po določnosti opisa stvarne služnosti ni bilo zadoščeno. Pojem "komunalna infrastruktura" je preveč širok in bi lahko zajemal najrazličnejše objekte komunalne infrastrukture, zato ni enoznačen, saj ni jasno, kaj konkretno zajema.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002024
ZPP člen 5, 186, 200, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 9, 419, 419/1.
prenos terjatve - odtujitev terjatve med pravdo - sprememba tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - veljavnost odstopne izjave - cesija - objektivna sprememba tožbe - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - stranska intervencija v pravdi - pravica do izjave - višina dolga - dokazovanje z izvedencem - dovolitev spremembe tožbe
Srž pritožbenih navedb se nanaša na vprašanje odtujitve vtoževane terjatve med pravdo ter s tem povezane spremembe tožbe oziroma prilagoditve tožbenega zahtevka.
Veljavnost odstopa terjatve ni odvisna od obveščenosti dolžnika o odstopu. Prenosa terjatve ni potrebno dokazovati z javno ali po zakonu overjeno listino.
Sodišče o dovolitvi spremembe tožbe ni odločilo, čeprav bi glede na toženčevo nasprotovanje objektivni spremembi tožbe to moralo storiti. Prvo sodišče tudi ni odločilo o predlogu prevzemnika, da vstopi v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke, čeprav bi o tem predlogu moralo odločati, saj je toženec nasprotoval tudi stranski intervenciji prevzemnika.
Zahtevek za povrnitev materialnih stroškov prevozov k zdravniku in na rehabilitacijo v znesku 250,00 EUR je prvostopenjsko sodišče zavrnilo, ker je ugotovilo, da je nesklepčen, saj utemeljenost tega dela zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. Drži, da je tožnica v tožbi zgolj opisala poškodbe in potek zdravljenja, glede stroškov prevozov pa je navedla samo, da jih zahteva v okviru ostalih odškodninskih postavk. Čeprav gre za odpravljivo nesklepčnost tožbe in prvostopenjsko sodišče v sklepu o popravi tožbe nanjo ni opozorilo skladno z določbo tretjega odstavka 318. člena ZPP, gre za kršitev relativne narave, na katero bi se morala tožnica v pritožbi sklicevati (drugi odstavek 350. člena ZPP).
Dedno nevreden je torej tisti, ki je oporoko ponaredil, po stališču sodne prakse pa tudi tisti, ki uveljavi oporoko, za katero ve, da je ponarejena oziroma ne odraža resnične zapustnikove volje.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 383, 383/2, 383/2-1. ZPP člen 337, 337/1.
začetek postopka osebnega stečaja - trajnejša nelikvidnost - prezadolženost - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je dolžnik trajneje nelikviden, torej insolventen, in pravilno zaključilo, da zato ni pomembno, ali je ob trajnejši nelikvidnosti tudi prezadolžen.
izpolnitev pogodbe - razveza pogodb - causa - pogodba o štipendiranju - raziskovalno delo - kršitev pogodbenih obveznosti - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na pogodbeno materialno pravo in splošna obligacijska pravila. Na Zakon o štipendiranju se je sklicevalo zgolj zato, da je lahko razčistilo vprašanje namenske porabe sredstev. Pritožnik je namen sklepanja pogodbe (kavzo) prikazal očitno pomanjkljivo in nerazumljivo: skliceval se je sicer na razpis, vendar kot namen pogodbe izpostavil samo financiranje bivanja v tujini in potnih stroškov; na spodbujanje raziskovalnega dela v tujini in prenos pridobljenih znanj v slovenski prostor se ni skliceval.
Toženec ni dokazal, da s pogodbeniki niso hoteli tistega, kar so izrazili. Že njegove trditve, da je šlo za navidezno pogodbo, češ da namen in volja pogodbenih strank ni bil v pridobitvi solastninskega deleža na hidravlični stiskalnici, temveč je zgolj to, da ne izgubijo kontrolnega deleža v družbi, so protislovne. Ravno s pridobitvijo solastnine so lahko družbeniki vložili premoženje in s tem ohranili svoj delež.
Naknadna nemožnost alternativne spolnitve ne vpliva na razmerje med dolžnikom in upnikom, zmanjša se samo možnost dolžnikove izbire.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002013
ZPP člen 253, 286b, 324. ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 311, 312. ZBPP člen 46, 46/1.
skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - bivša zakonca - vlaganje sredstev zakoncev - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - skupno premoženje - pobotni ugovor - ugovor ugasle pravice - postavitev drugega izvedenca - razlog za postavitev drugega izvedenca - zaslišanje izvedenca - ustno in pisno izvedensko mnenje - pravočasno grajanje procesnih kršitev - brezplačna pravna pomoč - priglasitev stroškov
Toženkin ugovor pasivne legitimacije ni utemeljen. Toženka je v času vložitve tožbenega zahtevka zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, s tem se je spremenilo premoženjsko razmerje med pravdnima strankama na način, da se skupno premoženje, ki je bilo vloženo v obnovitvena dela, šteje kot vlaganje skupnega premoženja v toženkino posebno premoženje, in je obogatena v višini, ki predstavlja povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank.
Ker tvori skupno premoženje tisto povečanje vrednosti posebnega premoženja, ki je nastalo s skupnimi vlaganji pravdnih strank, to pomeni, da se je vrednost toženkinega posebnega premoženja zaradi obravnavanega vložka povečala.
Ker izvedenka ni opravila naloge v skladu z navodili, bi tožnik ob ustrezni skrbnosti moral predvideti, da je sodišče toženkinemu predlogu za postavitev drugega izvedenca ugodilo zaradi neprepričljivosti njenega mnenja. Čeprav bi moral v skladu z 286.b členom ZPP neizvedbo dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca uveljavljati do konca glavne obravnave, tožnik na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni v skladu z ZPP grajal procesnih kršitev. Ker je izvedenec v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja na tožnikove pripombe prepričljivo odgovoril, tožnik pa po prejemu navedene pisne dopolnitve ni imel nobenih pripomb več, njegovo zaslišanje v smislu 253. člena ZPP ni bilo nujno.
Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi.