CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00013864
ZZZDR člen 12, 51/2. ZTLR člen 24. Zakon o dedovanju člen 132, 142. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 208, 208/1.
skupno premoženje zakoncev - denarni vložek - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vstop dedičev v pravdo
Skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev je le tisto premoženje, ki ga ta pridobita z delom v času trajanja zunajzakonske skupnosti (drugi odstavek 51. člena ZZZDR v zvezi z 12. členom ZZZDR), torej tisto premoženje, ki ga pridobita z delom takrat, ko njuna skupnost izpolnjuje pogoje, kot jih 12. člen ZZZDR določa za nastanek oziroma obstoj zunajzakonske skupnosti.Če je za pridobitev denarnih sredstev (subvencij EU in občinskih sredstev) za obnovo vinograda bil, ob izpolnitvi sicer tudi preostalih pogojev, nujen predhodni denarni vložek lastnih finančnih sredstev in dela na projektu, vse to pa je bilo zagotovljeno z delom tožnice in prvo toženca v času trajanja zunajzakonske skupnosti. Pridobljena takšna finančna sredstva in z njimi ustvarjeno premoženje predstavlja njuno skupno premoženje. Če je zgradba - stanovanjska hiša bila namreč zgrajena v času veljavnosti Zakona o temeljih lastninskopravnih razmerji, je po določbah tega zakona (24. člen) graditelj objekta na tujem zemljišču (četudi ni bil dobroverni graditelj) ob lastninski pravici na objektu, kot novo ustvarjenem predmetu lastninske pravice, (na podlagi zakona) pridobil tudi lastninsko pravico na zemljišču, na katerem objekt stoji in na zemljišču, ki je potreben za redno rabo tega objekta. Okoliščina, če dediči pozneje formalno vstopijo v pravdo, ni pomembna, saj tak vstop nima konstitutivnega, ampak le deklaratorni značaj, ker dediči niso pravdna stranka šele od vstopa, ampak že od smrti prednika dalje.
postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - stroški pravdnega postopka - odločanje po prostem preudarku - odločanje o stroških po prostem preudarku - potreben dokaz - nepotreben dokaz - dokaz z izvedencem
V obravnavani zadevi je bila v zvezi z odločitvijo o zaupanju otrok v vzgojo in varstvo enemu ali drugemu od staršev ter glede določitve stikov potrebna izvedba dokaza z izvedenko klinično psihologinjo glede osebnostnih lastnosti in zmožnosti obeh strank za vzgojo in varstvo otrok ter prepoznavanje njihovih razvojnih in vzgojnih potreb, zmožnosti vživljanja v čustva otrok, zmožnostjo nudenja čustvene podpore in zagotavljanja stabilnega okolja ter v smeri ugotavljanja morebitne patologije pri enem ali drugem staršu. Dejanske trditve enega in drugega starša otrok so bile takšne, da je bilo sodišče dolžno izvesti navedeni dokaz in da se je njegova izvedba izkazala za potrebno. Pritrditi je zato treba tožencu, da je izvedba tega dokaza pripomogla k ureditvi spornega razmerja in da je bila v interesu obeh strank ter da je zato prav, da vsaka stranka krije polovico stroškov njegove izvedbe.
Ker ni bilo dogovorjeno, da je akontacija namenjena plačilu regresa za letni dopust, tožnica pa tudi ni podala ustreznega pisnega soglasja, da se lahko ta znesek pobota, je tožena stranka iz naslova regresa za letni dopust dolžna tožnici izplačati vtoževano razliko, saj je akontacijo nezakonito upoštevala pri obračunu in izplačilu regresa za letni dopust.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški vročanja - priča
Ena od temeljnih pravil zakonske odreditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Navedeno pravilo velja za vse procesne udeležence, razen za državnega tožilca. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, pa je dejansko vprašanje, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno rešilo in stroške vročanja v znesku 52,56 EUR utemeljeno naložilo priči kot krivdno povzročene.
ZFPPIPP člen 14, 14/1, 14/2, 14/2-3, 383, 383/2, 383/2-1. ZPP člen 337, 337/1.
začetek postopka osebnega stečaja - trajnejša nelikvidnost - prezadolženost - pritožbene novote
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da je dolžnik trajneje nelikviden, torej insolventen, in pravilno zaključilo, da zato ni pomembno, ali je ob trajnejši nelikvidnosti tudi prezadolžen.
Toženec ni dokazal, da s pogodbeniki niso hoteli tistega, kar so izrazili. Že njegove trditve, da je šlo za navidezno pogodbo, češ da namen in volja pogodbenih strank ni bil v pridobitvi solastninskega deleža na hidravlični stiskalnici, temveč je zgolj to, da ne izgubijo kontrolnega deleža v družbi, so protislovne. Ravno s pridobitvijo solastnine so lahko družbeniki vložili premoženje in s tem ohranili svoj delež.
Naknadna nemožnost alternativne spolnitve ne vpliva na razmerje med dolžnikom in upnikom, zmanjša se samo možnost dolžnikove izbire.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002024
ZPP člen 5, 186, 200, 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 9, 419, 419/1.
prenos terjatve - odtujitev terjatve med pravdo - sprememba tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - veljavnost odstopne izjave - cesija - objektivna sprememba tožbe - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - stranska intervencija v pravdi - pravica do izjave - višina dolga - dokazovanje z izvedencem - dovolitev spremembe tožbe
Srž pritožbenih navedb se nanaša na vprašanje odtujitve vtoževane terjatve med pravdo ter s tem povezane spremembe tožbe oziroma prilagoditve tožbenega zahtevka.
Veljavnost odstopa terjatve ni odvisna od obveščenosti dolžnika o odstopu. Prenosa terjatve ni potrebno dokazovati z javno ali po zakonu overjeno listino.
Sodišče o dovolitvi spremembe tožbe ni odločilo, čeprav bi glede na toženčevo nasprotovanje objektivni spremembi tožbe to moralo storiti. Prvo sodišče tudi ni odločilo o predlogu prevzemnika, da vstopi v pravdo kot stranski intervenient na strani tožeče stranke, čeprav bi o tem predlogu moralo odločati, saj je toženec nasprotoval tudi stranski intervenciji prevzemnika.
V konkretnem primeru zahtevi po določnosti opisa stvarne služnosti ni bilo zadoščeno. Pojem "komunalna infrastruktura" je preveč širok in bi lahko zajemal najrazličnejše objekte komunalne infrastrukture, zato ni enoznačen, saj ni jasno, kaj konkretno zajema.
pritožba ni dovoljena - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Zoper sklep, s katerim sodišče odloči o predlogu obsojenca za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist, pritožba zasebnega tožilca ni dopustna.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002013
ZPP člen 253, 286b, 324. ZZZDR člen 51, 51/2. OZ člen 311, 312. ZBPP člen 46, 46/1.
skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - bivša zakonca - vlaganje sredstev zakoncev - vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - skupno premoženje - pobotni ugovor - ugovor ugasle pravice - postavitev drugega izvedenca - razlog za postavitev drugega izvedenca - zaslišanje izvedenca - ustno in pisno izvedensko mnenje - pravočasno grajanje procesnih kršitev - brezplačna pravna pomoč - priglasitev stroškov
Toženkin ugovor pasivne legitimacije ni utemeljen. Toženka je v času vložitve tožbenega zahtevka zemljiškoknjižna lastnica nepremičnine, s tem se je spremenilo premoženjsko razmerje med pravdnima strankama na način, da se skupno premoženje, ki je bilo vloženo v obnovitvena dela, šteje kot vlaganje skupnega premoženja v toženkino posebno premoženje, in je obogatena v višini, ki predstavlja povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj pravdnih strank.
Ker tvori skupno premoženje tisto povečanje vrednosti posebnega premoženja, ki je nastalo s skupnimi vlaganji pravdnih strank, to pomeni, da se je vrednost toženkinega posebnega premoženja zaradi obravnavanega vložka povečala.
Ker izvedenka ni opravila naloge v skladu z navodili, bi tožnik ob ustrezni skrbnosti moral predvideti, da je sodišče toženkinemu predlogu za postavitev drugega izvedenca ugodilo zaradi neprepričljivosti njenega mnenja. Čeprav bi moral v skladu z 286.b členom ZPP neizvedbo dokaznega predloga za zaslišanje izvedenca uveljavljati do konca glavne obravnave, tožnik na zadnjem naroku za glavno obravnavo ni v skladu z ZPP grajal procesnih kršitev. Ker je izvedenec v pisni dopolnitvi izvedenskega mnenja na tožnikove pripombe prepričljivo odgovoril, tožnik pa po prejemu navedene pisne dopolnitve ni imel nobenih pripomb več, njegovo zaslišanje v smislu 253. člena ZPP ni bilo nujno.
Ne glede na določbe procesnega zakona o priglasitvi stroškov mora namreč pristojno sodišče pri odločanju o stroških postopka po uradni dolžnosti upoštevati stroške iz prvega odstavka 46. člena ZBPP, ki jih je med sodnim postopkom založila Republika Slovenija, tudi če jih stranka, ki je upravičena do brezplačne pravne pomoči, sama ne priglasi.
SPZ člen 99, 217, 217/2. ZPP člen 8, 321, 321/2, 339, 339/2, 339/2-14.
priposestvovanje služnosti - varstvo lastninske pravice - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - začetek teka priposestvovalne dobe - vznemirjanje lastninske pravice
Vznemirjanje ni protipravno, če zanj obstoji podlaga, v konkretnem primeru zatrjevana priposestvovana služnost.
Izpovedbe prič je treba vedno dokazno oceniti, torej ne le navesti, kaj so povedale, pač pa tudi, ali sodišče njihove izpovedbe sprejema kot resnične in zakaj.
Treba je pritrditi pritožbenemu očitku, da sodišče prve stopnje ne navede, kdaj naj bi se priposestvovanje začelo in kdaj naj bi 20 letna doba izvrševanja služnosti potekla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00002343
OZ člen 197, 352, 352/2. ZUreP-1 člen 80, 80/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. URS člen 26, 26/1.
odškodninska odgovornost občine - krivdna odškodninska odgovornost - zastaranje odškodninske terjatve - objektivni zastaralni rok - trenutek nastanka škode
Ker je tožnik vložil tožbo po poteku petih let od nastanka škode, je stališče o zastaranju tožbenega zahtevka zaradi poteka petletnega objektivnega zastaralnega roka iz drugega odstavka 352. člena OZ materialnopravno pravilno.
nasilje v družini - psihično nasilje - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - dokazi in dokazovanje - dokazna ocena
Predlagateljica je zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca že dalj časa izpostavljena psihičnemu pritisku, kar ji povzroča občutek ogroženosti. V takšnih okoliščinah je imelo ravnanje nasprotnega udeleženca toliko večjo težo oz. negativni učinek na predlagateljičino doživljanje ravnanja nasprotnega udeleženca kot grožnjo (tudi zato, ker je bil pri tem navzoč tudi otrok udeležencev) in katero nikakor ni moglo predstavljati dovoljenega navezovanja stikov s predlagateljico zaradi izvrševanja roditeljske pravice.
ZPP člen 87, 87/3, 90, 90/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZFPPIPP člen 239.
pooblaščenci - zastopanje na naroku za glavno obravnavo - napačno vabilo na narok - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom - stečajni postopek - narok za začetek stečajnega postopka - pooblastilo za zastopanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - možnost obravnavanja pred sodiščem
Sodišče mora v stečajnem postopku dolžnika ob vročitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad njim opozoriti, da je njegov pooblaščenec lahko le oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP.
Sodišče je pooblaščenca dolžnika šele na naroku opozorilo, da njegovih dejanj ne bo upoštevalo, ker ni predložil pisnega pooblastila in ker nima opravljenega pravniškega državnega izpita. S tem je dolžniku odvzelo možnost obravnavanja pred sodiščem in storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP.
postopek za delitev solastnine - delitev solastnine - spor o velikosti deležev - spor o velikosti solastniškega deleža - prekinitev nepravdnega postopka
Materialno zmotno je stališče pritožbe, da nasprotni udeleženec J. K. ni vložil tožbe, zaradi katere je sporna višina njegovega solastninskega deleža na nepremičnini, ki je predmet razdružitve. Okrožno sodišče v Ljubljani obravnava pod opr. št. I P 18/2017 podredni zahtevek na ugotovitev, da del zapustničinega premoženja ne sodi v zapuščino. Če bi s podrejenim tožbenim zahtevkom proti predlagateljicama in drugima dvema nasprotnima udeležencema uspel, bi to imelo vpliv na višino njegovega solastninskega deleža in posledično na višine deležev ostalih udeležencev nepravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00001081
OZ člen 190, 198. SPZ člen 66, 66/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
načelo konktradiktornosti - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - privolitev v prikrajšanje - prostovoljna izselitev solastnika - višina uporabnine - povprečna tržna najemnina za uporabljeno stvar
Ker selitev tožnika in otrok v hišo tožnikove matere ni bila prostovoljna, temveč posledica toženkinih agresivnih groženj s sekiro, je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da v konkretnem primeru ne gre za tožnikovo privolitev v neuporabo skupne nepremičnine.
Dedno nevreden je torej tisti, ki je oporoko ponaredil, po stališču sodne prakse pa tudi tisti, ki uveljavi oporoko, za katero ve, da je ponarejena oziroma ne odraža resnične zapustnikove volje.
izpolnitev pogodbe - razveza pogodb - causa - pogodba o štipendiranju - raziskovalno delo - kršitev pogodbenih obveznosti - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je odločitev pravilno oprlo na pogodbeno materialno pravo in splošna obligacijska pravila. Na Zakon o štipendiranju se je sklicevalo zgolj zato, da je lahko razčistilo vprašanje namenske porabe sredstev. Pritožnik je namen sklepanja pogodbe (kavzo) prikazal očitno pomanjkljivo in nerazumljivo: skliceval se je sicer na razpis, vendar kot namen pogodbe izpostavil samo financiranje bivanja v tujini in potnih stroškov; na spodbujanje raziskovalnega dela v tujini in prenos pridobljenih znanj v slovenski prostor se ni skliceval.