CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00001383
URS člen 32, 34, 35. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. ZPŠOIRSP člen 10, 11, 11/2, 12. OZ člen 131, 179. ZLPP člen 31, 31/1.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - protipravno ravnanje države - izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi neupravičenega izbrisa iz registra prebivalstva - materialna škoda - lastninski certifikat - nepremoženjska škoda - zastaranje odškodninske terjatve
V postopkih, ko upravičenec uveljavlja denarno odškodnino, povzročeno zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, se določbe o zastaranju terjatev iz zakona, ki ureja obligacijska razmerja, ne uporabljajo.
Dolžnik ne more uspeti s pritožbenimi navedbami o tem, da je sporna nepremičnina obremenjena s hipotekami, ki so že skoraj dosegle njeno vrednost in da je posledično praktično brez premoženja. Dolžnik je namreč sam v postopku na prvi stopnji navedel, da znaša vrednost hipotek le 8.024,92 EUR, zato takšne pritožbene navedbe predstavljajo nedovoljeno pritožbeno novoto, pri čemer dolžnik ne pojasni, zakaj teh navedb ni podal že v postopku na prvi stopnji (hkrati z izjavo o premoženjskem stanju), zato jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Nenazadnje pa zgolj dejstvo, da so na nepremičnini vpisane hipoteke, ne predstavlja zadostnega razloga, da sodišče slednje ne bi upoštevalo pri ugotavljanju pogojev za taksno oprostitev, saj obremenitev s hipotekami ne vpliva na možnost razpolaganja s premoženjem.
Upnik že s predlogom za izvršbo poda zahtevo za sodno varstvo, da se poplača v predlogu navedena terjatev s prisilnimi sredstvi v izvršbi, v obravnavani zadevi iz kupnine na javni dražbi prodane dolžnikove nepremičnine. Izvršilno sodišče, ki v sklepu o izvršbi predlagano izvršbo dovoli, je na pravnomočni sklep vezano in ga mora po uradni dolžnosti izvršiti tako, da se v fazi izvršbe opravi vsa potrebna izvršilna dejanja, vključno s poplačilom v sklepu o izvršbi navedene terjatve upnika. Zahteva po ponovnem uveljavljanju terjatve na razdelitvenem naroku bi pomenila zanikanje upnikove pravnomočno pridobljene pravice do sodnega varstva njegove terjatve v izvršilnem postopku. Določilo drugega in tretjega odstavka 207. člena ZIZ o dolžnosti priglasitve terjatve in posledicah opustitve se tako ne nanaša na upnika, predlagatelja konkretne izvršbe (stranko postopka), ampak druge upnike, ki imajo po stanju spisov in po podatkih iz zemljiške knjige pravico do poplačila iz kupnine. Sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrača dolžnost, da samo obračuna upnikovo terjatev na dan razdelitvenega naroka (drugi odstavek 208. člena ZIZ).Obračun v sklepu o izvršbi opredeljene obveznosti je predhodno dejanje, ki ga mora opraviti izvršilno sodišče po uradni dolžnosti v okviru izvršilnih dejanj.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti - neupravičena obogatitev - pravna podlaga za plačilo - pasivna legitimacija - pomanjkanje pasivne legitimacije
V danem primeru je bistveno, da je imelo tožnikovo plačilo podlago v opravljeni storitvi, zato o neupravičeni obogatitvi toženca ni moč govoriti.
ponovno odprtje obravnave - smiselna uporaba določb nepravdnega postopka
Smiselna uporaba določb pravdnega postopka v nepravdnem postopku ne narekuje takšne razlage (uporabe) določila 292. člena ZPP, ki bi pomenila odpiranje obravnave v pravnomočno zaključenem postopku, saj za kaj takega ni nobenega razloga ali podlage.
odškodninska odgovornost delodajalca - mobing - trpinčenje na delovnem mestu
Glede na to, da sodišče prve stopnje ni ugotovilo spolnega nadlegovanja in tudi ne kakšnega drugega protipravnega ravnanja tožene stranke (v smislu kršitve tožničinega dostojanstva na delovnem mestu), kot enega izmed elementov odškodninskega delikta, je posledično pravilno tožničin odškodninski zahtevek po temelju zavrnilo.
V opisu obravnavanega kaznivega dejanja pa manjka opis dejstev in okoliščin, ki jih je navajala obdolženka ob prijavi kaznivega dejanja, saj v opisu ni povzeto, kaj konkretno je obdolženka oškodovanki sploh očitala, ali povedano drugače, manjka konkretizacija zakonskega znaka "naznanitev kaznivega dejanja", saj manjka konkretiziran opis dejstev in okoliščin, iz katerih izhajajo zakonski znaki naznanjenega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005262
OZ člen 131, 153, 171, 179, 179/1, 179/2.. ZDR člen 43, 184, 184/1.. ZVZD člen 5, 6.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - krivdna ali objektivna odgovornost - soprispevek delavca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine
Glede temelja odškodninske odgovornosti za prvo poškodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila cev, ki jo je moral luknjati tožnik, pretežka, da bi jo lahko sam obračal, zato bi mu moral pri tem opravilu nekdo pomagati. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da mora pravilno ravnanje in postopanje pri obdelavi in vrtanju težkih kovinskih profilov prvenstveno potekati s pomočjo tehničnih pripomočkov. Če to zaradi tehnologije ali izvedbe procesa ni možno, pa se obračanje kovinskih profilov izvaja ročno, vsaj v paru. Stolice morajo biti stabilne, pri čemer je izvedenec zaključil, da postopek in organizacija dela pri delodajalcu ni bila pravilna in ni bila v skladu z varnostnimi določili. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje pravilno sklepalo, da delodajalec ni ravnal v skladu s predpisi o varstvu in zdravju pri delu ter da dela ni organiziral tako, da do poškodbe tožnika ne bi prišlo. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni soprispeval k nastanku škode.
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo, ko je priči z napadenim sklepom naložilo v plačilo stroške, ki so nastali z vročanjem vabila priči po pooblaščenem sodnem vročevalcu in kot podlago za tako odločitev navedlo prvi odstavek 94. člena ZKP. Eno od temeljnih pravil zakonske ureditve stroškov kazenskega postopka namreč je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi.
ZZZDR člen 99. ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 106, 106/1.
zavrženje tožbe - pomanjkljiva tožba - dopolnitev ali poprava tožbe - nezadostno število izvodov tožbe - poziv k dopolnitvi tožbe - poziv k popravi tožbe - tožba za izpodbijanje očetovstva
Tožnik bi moral vložiti tožbo, da drugi toženec ni oče mladoletnega otroka in tožbo uperiti ne le proti bivšemu možu otrokove matere in njej ampak tudi proti otroku.
delitveni postopek - delitev skupnega premoženja - predlog za delitev skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - prekinitev postopka - napotitev na pravdo - krajevna pristojnost - sodna poravnava - vrnitev dela plačane sodne takse
Predlagatelj je upravičen do vrnitve sorazmernega dela takse za nepravdni postopek zaradi delitve skupnega premoženja le v primeru, če svoj predlog umakne pred razpisom naroka v nepravdni zadevi ali če je v nepravdni zadevi sklenjena sodna poravnava pred izdajo odločbe.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - pritožba zoper sklep o obnovi postopka - navzočnost na seji pritožbenega senata
Sodba civilnega sodišča ni takšen nov dokaz, zaradi katerega bi postala vprašljiva ugotovitev pravnomočne sodbe glede odločilnih dejstev, ki se nanašajo na kaznivo dejanje ali kazensko odgovornost storilca.
poslovna goljufija - dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja - preslepitveni namen
Kaznivo dejanje poslovne goljufije se lahko stori na dva alternativno določena izvršitvena načina, in sicer bodisi s prikazovanjem, da bodo obveznosti izpolnjene, bodisi s prikrivanjem, da obveznosti ne bodo ali ne bodo mogle biti izpolnjene. Tako določena izvršitvena načina se med sabo v bistvu pojmovno dopolnjujeta, saj lahko storilec s svojim ravnanjem hkrati lažnivo prikazuje dejanske okoliščine (npr. da bo dolg poravnal), hkrati pa prikrije dejanske okoliščine, da obveznosti ne bodo mogle biti izpolnjene (npr. zamolči svojo plačilno sposobnost). V obeh primerih je posledica zmotna predstava oškodovanca, da bo storilec obveznost izpolnil.
Ker ni bilo dogovorjeno, da je akontacija namenjena plačilu regresa za letni dopust, tožnica pa tudi ni podala ustreznega pisnega soglasja, da se lahko ta znesek pobota, je tožena stranka iz naslova regresa za letni dopust dolžna tožnici izplačati vtoževano razliko, saj je akontacijo nezakonito upoštevala pri obračunu in izplačilu regresa za letni dopust.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004544
KZ-1 člen 59, 59/1, 74, 74/1, 205, 205/1, 205/1-1.
nadaljevano kaznivo dejanje tatvine - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - dokazna ocena - preklic pogojne obsodbe - odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem
Sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni ugotovilo zmotno in tudi ne nepopolno. Razjasnilo je vsa odločilna dejstva, zbrane dokaze in zagovor obdolženca je pravilno ocenilo, na tej osnovi pa zanesljivo zaključilo, da je storil obravnavano nadaljevano kaznivo dejanje.
Sodišče prve stopnje je sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja priči po pošti ni bila uspešna iz razloga, ker se priča ni odzvala obvestilu pošte, da dvigne sodno pošiljko. Oprlo jo je torej na ugotovitev, da je stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, povzročila priča s svojim neaktivnim ravnanjem.
Kateri razlogi prvostopne sodbe glede kaznivega dejanja goljufije so nerazumljivi in s seboj v nasprotju, pritožba ne pove, zato ni mogoče pritrditi njenemu zatrjevanju o obstoju bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - stroški vročanja - priča
Ena od temeljnih pravil zakonske odreditve stroškov kazenskega postopka je, da jih mora ne glede na izid postopka povrniti tisti, ki jih je povzročil po svoji krivdi. Navedeno pravilo velja za vse procesne udeležence, razen za državnega tožilca. Kdaj gre za stroške, ki jih je procesni udeleženec povzročil po svoji krivdi, pa je dejansko vprašanje, ki ga je sodišče prve stopnje pravilno rešilo in stroške vročanja v znesku 52,56 EUR utemeljeno naložilo priči kot krivdno povzročene.
ZZZDR člen 12, 105a, 129a, 129a/2, 131, 131a, 131a/1, 132.. ZIZ člen 17, 17/1, 55, 55/1, 55/1-8.. ZPP člen 356.
zakonita preživnina - izvršilni postopek - prenehanje obveznosti kot ugovorni razlog - nastanek zunajzakonske skupnosti - varstvo, vzgoja in preživljanje skupnih otrok - vezanost na izvršilni naslov - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - razlog za dodelitev zadeve drugemu sodniku
Dolžnik utemeljeno opozarja na povezanost elementov roditeljske pravice skrbi in vzgoje ter preživljanja.
Če ločeno življenje staršev preneha zaradi (ponovnega) nastanka zunajzakonske skupnosti, v kateri je zagotovljena skupna skrb in preživljanje mladoletnega otroka, preneha pravica otroka do preživnine v denarju s samim nastopom tega dejstva (ex lege). Ta razlog je dopustno uveljavljati v izvršilnem postopku kot ugovorni razlog, ki preprečuje izvršbo (8. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
Ne gre za odpravo oziroma ukinitev preživnine s kasnejšo sodno odločbo (preoblikovanje v izvršilnem naslovu opredeljenega razmerja). Izvršilno sodišče le ugotavlja nastop v zakonu opredeljenih okoliščin, ki pomenijo prenehanje v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti preživnine.