dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - ugotovitev vrednosti - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - postopek za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek vrnitve takse
Ugotovitev vrednosti dodatno najdenega zapustnikovega premoženja ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ampak predstavlja le podlago za izračun zapuščinske takse, zato ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Čeprav je ocenjena vrednost morebiti napačna, je s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003199
URS člen 22, 34. ZIZ člen 15, 42, 42/2. ZPP člen 132, 132/4, 132/7, 141a, 141a/7, 145, 145/1.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - varen elektronski predal - izjava o vročanju v varen elektronski predal - uporaba varnega elektronskega predala - naslov za obveščanje - sprememba naslova - pravilnost vročitve - fikcija vročitve - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - namen določbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - povprečna skrbnost
Dolžnik pred prvo vročitvijo sklepa v izvršilni zadevi ne more biti seznanjen z dejstvom, da se zoper njega vodi izvršilni postopek, in tako ne more podati izjave, da želi vročanje pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Zgolj dejstvo, da je imel dolžnik v konkretnem postopku odprt varen elektronski predal, pa ne omogoča vročanja po varni elektronski poti oziroma v takšnem primeru ne more nastopiti fikcija vročitve.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - dokazna ocena - utemeljeni sum - razlogi od odločilnih dejstvih - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožnikova zahteva po neposrednih dokazih se tako za utemeljenost suma, ko ne gre že za dokazanost kaznivega dejanja in krivde, izkaže za pretirano in ji zato tudi ni bilo slediti.
ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - priposestvovanje - posest nepremičnine - izvrševanje posesti - dobroverna posest - pravni naslov za posest - prodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - površina zemljišča - dokazna ocena
Pravilno je stališče, da sodna poravnava iz leta 2015, s katero je tožnica pridobila sporno parcelo od zemljiškoknjižnih lastnikov, ne predstavlja izvirnega pridobitnega načina lastninske pravice, pač pa izvedeni pridobitni način. Glede na ugotovljeno vsebino sodne poravnave, ki med pravdnima strankama ni sporna, je predmetna sodna poravnava podlaga za pravnoposlovni prenos lastninske pravice, ki ji je sledil še vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko je pridobitelj pridobil lastninsko pravico v dobri veri in v zaupanju v javne knjige, velja omejitev priposestvovanja. V nasprotnem primeru, v primeru nedobrovernosti pridobitelja, pa je treba dati prednost tistemu, ki je lastninsko pravico na nepremičnini priposestvoval, preden je pridobitelj dobil lastninsko pravico na njej.
podlage odškodninske odgovornosti - prometna nezgoda - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za prestane telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazi in dokazovanje - izguba delovne zmožnosti - načelo individualizacije odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine - pravična denarna odškodnina kot pravni standard
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo ne more odraziti le oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj neugodno (načelo individualizacije).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003285
ZPP člen 7, 212. - člen 6, 6/4.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - strah - primarni in sekundarni strah - trditvena in dokazna podlaga - obrazloženost odmere stroškov
Tožnik ni dokazal, da je zaskrbljenost za izid zdravljenja dosegala stopnjo, ki tožnika upravičuje do odškodnine zanj. V odmerjeni odškodnini za strah se ustrezno izražajo obseg, intenzivnost in trajanje strahu ter subjektivno doživljanje tožnika ob nesreči.
OZ člen 179, 182. ZPP člen 306, 306/3, 307, 307/4.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - poškodba ob porodu - prevozni stroški - predlog za poravnavo - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri izdaji končne odločbe o odškodnini za nepremoženjsko škodo morebitni predhodni predlog poravnave sodnika ne veže.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Za sankcijo toženi stranki z naložitvijo pravdnih stroškov po prvem odstavku 158. člena ZPP je bistveno, ali je tožeča stranka dosegla svoj končni cilj, ali je tožena stranka ravnala tako, kot da je priznala, da je bil tožbeni zahtevek utemeljen
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003283
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 171, 171/1.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - pravica stranke do sodelovanja v postopku - prometna nesreča - deljena odgovornost sopotnika v motornem vozilu
Pravdni stranki sta za ugotovitev pravno relevantnega dejstva (prispevek oškodovanca k nastanku škode) predlagali izvedbo dokaza, ki ga prvostopenjsko sodišče ni izvedlo, niti ga ni zavrnilo, ampak je štelo, da tožena stranka izvedbe tega dokaza ni predlagala. S tem je kršilo pravico strank do sodelovanja v postopku, ki sta bili prikrajšani za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev odločilnega pomena, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
posredna škoda - izguba na zaslužku - premoženjska škoda - materialna škoda - nematerialna škoda - odmera odškodnine za nematerialno škodo - posredni oškodovanec - tuja pomoč - pomoč družinskih članov
ZOZP, ki kot specialni predpis ureja povrnitev škode na podlagi obveznega zavarovanja v prometu, predvideva povrnitev škode neposrednim oškodovancem. Izguba na zaslužku tožnikove matere - zaradi tožnikove oskrbe je bila v bolniškem staležu in zato prejela nižjo plačo, kot bi jo v primeru, da bi delala - zato ni pravno priznana škoda. Zato tožnik s cesijo te terjatve ni pridobil.
lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - predlog za sodni depozit
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujnega, če je izkazana javna korist, kar ugotavlja upravni organ. Ko predlagatelj pri sodišču v hrambo položi znesek, kot ga določa zakon, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002867
URS člen 88, 89. ZPP člen 180, 181. OZ člen 239.
poslovna odškodninska odgovornost - načelo delitve oblasti - določenost tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - pravna korist - izpolnitev obveznosti - kršitev obveznosti - povrnitev škode - odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa
Tožnik se je ob podpisu sporazumov moral in mogel zavedati vloge Vlade RS v zakonodajnem postopku in dejstva, da je ureditev zahtevanih sprememb v zakonih odvisna predvsem od poslancev v Državnem zboru. Država ne more biti odškodninsko odgovorna za (ne)sprejem nekega predpisa. Državni zbor je namreč nosilec suverenosti, mandat pa mu na volitvah podelijo volivci. Če ti menijo, da naloge ni dobro opravil, bodo imeli na naslednjih volitvah priložnosti voliti druge predstavnike.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - lastniška posest - dobrovernost posestnika
Za presojo dobrovernosti priposestvovalca je relevantno njegovo mišljenje glede njegove lastninske pravice in ne mnenje drugih o lastninskem statusu neke nepremičnine.
odvzem poslovne sposobnosti - razlogi sklepa - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Predpostavka za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti je obstoj okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, ki je podlaga za odvzem. Že iz besedila zakonske določbe je torej mogoče razbrati, da sklicevanje na navedbe pobudnika o obstoju takih okoliščin, ne da bi bil njihov obstoj preverjen, ne zadostuje za uvedbo postopka.
kaznivo dejanje zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - dokaz resničnosti - namen zaničevanja - obrnjeno dokazno breme
V zvezi s pritožbeno trditvijo, da naj se obdolženec zoper oškodovanca ne bi izražal na zaničevalen način, velja opozoriti, da je ugotavljanje, ali je storilec kaznivo dejanje razžalitve storil z namenom zaničevanja relevantno v primeru, če ob izpolnjenem pogoju iz četrtega odstavka 160. člena KZ-1 (dokaz resničnosti trditve ali utemeljenega razloga verjeti v njeno resničnost), ko se storilec lahko kaznuje za razžalitev po 158. člena KZ-1, naloga sodišča po tretjem odstavku 158. člena KZ-1. Po citirani določbi se namreč ne kaznuje, kdor se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem ali umetniškem delu, v resni kritiki, pri izpolnjevanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične ali druge družbene dejavnosti, obrambi kakšne pravice ali varstvu upravičenih koristi, če se iz načina izražanja ali drugih okoliščin vidi, da tega ni storil z namenom zaničevanja. Povedano drugače, ugotavljanje obdolženčevega zaničevalnega bi prišlo v poštev, če bi obdolžencu uspel dokaz resničnosti oziroma utemeljenega razloga verjeti v resničnost zatrjevanega in bi sodišče nato moralo ugotavljati, ali pri obrambi svoje pravice ali varstvu upravičenih koristi vendarle ni to počel z namenom zaničevanja oškodovanca.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - posojilo - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - domneva - tuja pravna oseba - standard skrbnosti ravnanja gospodarskega subjekta - premoženjsko stanje dolžnika - podatki o dolžnikovem premoženju - ovira za odpust obveznosti
Domneva iz 2. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP se nanaša le na javna sredstva.
Višje sodišče se sicer strinja z upnico, da kot posojilnica, ki ni slovenska pravna oseba, ni imela enakih možnosti za preverjanje vseh potrebnih podatkov, kot jih imajo banke v Sloveniji. Kljub temu pa bi lahko podrobne in dodatne podatke zahtevala od dolžnika. Le tako ravnanje bi bilo ravnanje, ki bi izkazovalo zadostno skrbnost gospodarskega subjekta, ki se preživlja s posojanjem denarja.
Že iz podatkov, ki ji jih je dal stečajni dolžnik kot porok, je jasno razvidno, da je upnica že takrat vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da ji dolžnik ne bo sposoben poravnati zneska, za katerega se je zavezal kot porok, saj ima za kaj takega premajhne dohodke, poleg tega pa je tudi razpolagala s podatkom, da dolžnik kakšnega drugega premoženja niti nima. Takega upnika ne varuje institut ovire za odpust obveznosti, saj ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi domneve za obstoj te ovire za odpust obveznosti.
pritožba zoper sklep o dedovanju - prepozna pritožba zoper sklep o dedovanju - rok za pritožbo - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku
Nepravočasno pritožbo je torej mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji, ki pa so v konkretnem primeru podani. Pritožnica je v svoji pritožbi pojasnila, zakaj bi bilo treba v njenem primeru narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani.
ZPrCP člen 46, 46/1, 46/1-1, 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-10.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - protipredpisna vožnja - izključna krivda enega imetnika motornega vozila
nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - upoštevanje prepozne pritožbe
Nepravočasno pritožbo je torej mogoče upoštevati le pod izjemnimi pogoji, ki pa so v konkretnem primeru podani. Pritožnica je v svoji pritožbi pojasnila, zakaj bi bilo potrebno v njenem primeru narediti izjemo od pravila. Pravnomočen sklep veže stranke, ki so v zapuščinskem postopku sodelovale. V predmetni zadevi dediči niso sodelovali v postopku, ker v času odločanja prvostopenjskega sodišča niso bili znani.