neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - obogatitev - prizidek k zgradbi - vlaganja v nepremičnino - vlaganja v nepremičnino tretjega - povečanje vrednosti nepremičnine
Toženec je s tem, ko je postal solastnik nepremičnine, na kateri stoji prizidek, postal solastnik vsega, kar je na, nad ali pod zemljiščem, torej tudi prizidka (8. člen SPZ). Z vlaganji (gradnjo prizidka) ni bil obogaten, saj je (ob upoštevanju tožnikovih trditev) nepremičnino dobil v solast po izvršenih vlaganjih in zato tožniku tudi ni dolžan ničesar plačati. Ker je vlaganja tožnik po lastnih trditvah opravil še v času, ko je bila solastnica nepremičnine M. L., bi lahko bila le ona tista, ki je bila z vlaganji tožnika obogatena.
ZFPPIPP člen 83, 83/8, 84, 84/4, 84/5. ZTFI člen 466, 466/3, 468a, 468a/1.
borzno posredniška družba - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - imenovanje članov upniškega odbora - položaj upnika - banka slovenije - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - število članov upniškega odbora - volitve članov upniškega odbora
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj povzelo vsebino osmega odstavka 83. člena ZFPPIPP in navedlo, da je člane upniškega odbora potrdilo ob upoštevanju števila prejetih glasov pri posameznem upniku, pri tem pa ni navedlo, koliko glasov je bilo veljavno oddanih in kako so posamezni upniki glasovali. Navedenega ni mogoče razbrati niti iz spisovnih podatkov. Zato izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - reivindikacijski zahtevek - negatorna tožbe - prepoved bodočega vznemirjanja
Po prvem odstavku 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar je materialnopravni pogoj za izdajo začasne odredbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00002450
OZ člen 460, 461, 480. ZVKSES člen 15, 91, 92. ZVPot člen 41.
prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - notifikacija - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - prekluzivni rok - pravica do sodnega varstva - sprememba sodne prakse
V času vložitve tožbe, s katero je bil postavljen le denarni zahtevek, ni bilo enotne sodne prakse glede vprašanja, ali je treba jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom ali zadostuje zgolj dajatveni, zato tožnice, ki je zahtevek prilagodila kasneje, ne more zadeti sankcija prekluzije.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002356
SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41. ZPP člen 99, 99/4, 115, 115/1.
tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - upravičeni razlogi za preložitev naroka
Ker je tožnica v konkretnem primeru razpolagala zgolj z zavezovalnim pravnim poslom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da do prenosa lastninske pravice med dolžnico toženke in tožnico ni prišlo.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v svojem podjetju (d. o. o.), zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.
sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Način obdolženčevega grobega ravnanja z oškodovanko je odločilno dejstvo, zato mora imeti sodba o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu zatrjevan način storitve dokazan, razloge, kadar pa vanj poseže, pa mora imeti razloge tudi o tem, zakaj je opis kaznivega dejanja glede tega spremenilo.
trditveno in dokazno breme dolžnika - izvedba dokazov - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Dolžnik je kot dokaz svojim trditvam v zvezi z obstojem nenadomestljive škode predlagal lastno zaslišanje. Da je možno sklep preizkusiti, mora sodišče prve stopnje pojasniti, na kakšen način je prišlo do odločilnih dejstev. Pritrditi je pritožbenim očitkom, da je sodišče zatrjevana dejstva v zvezi z obstojem nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ugotovilo brez izvedbe dokazov ter brez pojasnila, na kakšen način je do takšnih zaključkov prišlo. Glede na navedeno je zaključiti, da se zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih izpodbijana odločitev ne da preizkusiti.
Tožena stranka je s tem, ko je izročila posojilo tožeči stranki, izpolnila svoj del obveznosti in posledično pridobila terjatev na vračilo posojila do tožeče stranke. Ker je bilo ugotovljeno, da je bil namen vseh sklenjenih kupoprodajnih pogodb vračilo posojila, in ne izročitev premičnin ter prejem kupnine, je sodišče prve stopnje kot izpodbojno dejanje pravilno obravnavalo (delno) izpolnitev obveznosti stečajne dolžnice po posojilnih pogodbah, to je prenos lastninske pravice na navedenih premičninah z njihovo izročitvijo toženi stranki. Glede na navedeno pa je pravilen tudi sklep sodišča prve stopnje, da je upnica svojo izpolnitev (po posojilnih pogodbah) opravila pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika. Zato pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je podan tudi objektivni pogoj izpodbojnosti, saj toženi stranki zakonske domneve iz 1. točke prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP ni uspelo izpodbiti.
OZ člen 619, 639, 649, 660. - člen 10, 10/3, 13, 13/2, 13/4.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - gradbeni dnevnik - stvarna napaka - podlaga za plačilo opravljenih del - trditveno in dokazno breme - pogodba o delu - grajanje napak - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - odgovornost za napake - konkuldenten prevzem del
Skladno s sodno prakso se za prevzem dela šteje dejstvo, da naročnik objekt uporablja.
Gradbeni dnevnik mora voditi in hraniti tožena stranka kot izvajalec in ne tožeča stranka, ki je bila njen podizvajalec.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 196, 196/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zmotno je pritožbeno stališče, da so ovire za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP podane le v primeru, kadar gre za pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki je kot tako umeščeno v KZ-1.
Ustaljena sodna praksa je že zavzela stališče, da pri zakonski oviri za odpust obveznosti zaradi pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu ne gre le za tista kazniva dejanja, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1, pač pa je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj po 399. členu ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo.
trditveno in dokazno breme - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - domneva alkoholiziranosti - izpodbijanje domneve alkoholiziranosti - izguba zavarovalnih pravic - dokazni predlog - materialno procesno vodstvo
Ker tožeča stranka konkretiziranega dokaznega predloga po tožnikovem zaslišanju zaradi izpodbijanja domneve o alkoholiziranosti ni dala, jo je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva (čl. 285 ZPP) pozvalo v smeri dokazne pobude. Tožeča stranka je predlagala dokaze, s katerimi domneve alkoholiziranosti ni uspela izpodbiti. Le če bi sodišče nedopustno zavrnilo tožnikov dokazni predlog, bi to pomenilo kršitev pravice do izjave v postopku. Ker pa tožeča stranka dokaznega predloga za svoje zaslišanje za razjasnjevanje navedb o izpodbijanju domneve alkoholiziranosti ni podala, tudi zatrjevana kršitev ni nastala. Predlog za tožnikovo zaslišanje je bil podan za dokazovanje drugih relevantnih dejstev, vztrajanje pri dokazilih "kot do sedaj", na kar se sklicuje tožnik v pritožbi, za uspeh ni dovolj.
ZPrCP člen 46, 46/1, 46/1-1, 52, 52/1, 52/1-2, 52/1-10.
odškodninska odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - protipredpisna vožnja - izključna krivda enega imetnika motornega vozila
Presoja o obstoju procesne ovire za meritorno odločanje v obliki pravnomočno razsojene stvari temelji na kriteriju identitete spora. Dva spora sta identična, če je podana istovetnost strank in istovetnost toženega zahtevka, pri čemer je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da se za presojo istovetnosti tožbenega zahtevka v fazi, ko je o zadevi že pravnomočno odločeno, uporablja procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti toženega zahtevka enakovredno upošteva tožbeni predlog, kot tudi dejansko podlago zahtevka, pri čemer slednja predstavlja sklop dejstev, ki opredeljujejo določen življenjski dogodek. Nove tožbe na isti dejstveni kompleks, na katerem temelji pravnomočna sodba, ni mogoče uveljavljati. Navedeno velja tudi v primeru, če tožnik v novi tožbi doda določena dejstva, ki jih v prejšnji pravdi ni navedel, če predstavljajo sestavni del istega dejstvenega kompleksa, na katerega se nanaša pravnomočna sodba. Nova tožba pa je dopustna, če temelji na drugem sklopu dejstev.
postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - posojilo - prevzemanje nesorazmernih obveznosti - domneva - tuja pravna oseba - standard skrbnosti ravnanja gospodarskega subjekta - premoženjsko stanje dolžnika - podatki o dolžnikovem premoženju - ovira za odpust obveznosti
Domneva iz 2. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP se nanaša le na javna sredstva.
Višje sodišče se sicer strinja z upnico, da kot posojilnica, ki ni slovenska pravna oseba, ni imela enakih možnosti za preverjanje vseh potrebnih podatkov, kot jih imajo banke v Sloveniji. Kljub temu pa bi lahko podrobne in dodatne podatke zahtevala od dolžnika. Le tako ravnanje bi bilo ravnanje, ki bi izkazovalo zadostno skrbnost gospodarskega subjekta, ki se preživlja s posojanjem denarja.
Že iz podatkov, ki ji jih je dal stečajni dolžnik kot porok, je jasno razvidno, da je upnica že takrat vedela oziroma bi vsaj morala vedeti, da ji dolžnik ne bo sposoben poravnati zneska, za katerega se je zavezal kot porok, saj ima za kaj takega premajhne dohodke, poleg tega pa je tudi razpolagala s podatkom, da dolžnik kakšnega drugega premoženja niti nima. Takega upnika ne varuje institut ovire za odpust obveznosti, saj ni žrtev dolžnikovega lahkomiselnega in neodgovornega ravnanja, čemur je namenjeno varstvo na podlagi domneve za obstoj te ovire za odpust obveznosti.
postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - premestitev - podaljšanje ukrepa
Glede na dejansko stanje, ko se nasprotna udeleženka nahaja v varovanem oddelku predlagatelja in ko ima nasprotna udeleženka glede na podatke v izpodbijanem sklepu še vedno stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Velenju in je predlagatelj pravočasno, to je 14 dni pred potekom ukrepa po sklepu sodišča prve stopnje Pr 24/2006 z dne 23. 8. 2016 predlagal podaljšanje ukrepa očitno v prepričanju, da sam od 18. 1. 2017 nadaljuje izvajanje ukrepa po sklepu sodišča Pr 24/2006, bo moralo sodišče prve stopnje meritorno odločiti o predlogu.
Na naroku za glavno obravnavo je državna tožilka umaknila obtožbo zoper obtoženca. Na tem naroku pravilno vabljena oškodovanka, ki svojega izostanka ni opravičila, ni bila navzoča. Navzoči odvetniški kandidat, ki ni imel pooblastila oškodovanke, pa je kljub temu prevzel pregon. Zaradi izostanka oškodovankinega pooblastila je šteti, da na naroku za glavno obravnavo tedaj, ko je državna tožilka umaknila obtožbo, oškodovanka ni bila navzoča, zato upoštevaje določbo prvega odstavka 61. člena ZKP tudi pregona ni prevzela.
odvzem poslovne sposobnosti - razlogi sklepa - nepravilno ali nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Predpostavka za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti je obstoj okoliščin, iz katerih izhaja utemeljen razlog, ki je podlaga za odvzem. Že iz besedila zakonske določbe je torej mogoče razbrati, da sklicevanje na navedbe pobudnika o obstoju takih okoliščin, ne da bi bil njihov obstoj preverjen, ne zadostuje za uvedbo postopka.
Avalist je meničnemu upravičencu plačilno odgovoren samostojno, neposredno in solidarno z drugimi podpisniki menice, pri čemer menično poroštvo ustvarja abstraktno menično obveznost, ki je neodvisno od glavne menične obveznosti.