CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002867
URS člen 88, 89. ZPP člen 180, 181. OZ člen 239.
poslovna odškodninska odgovornost - načelo delitve oblasti - določenost tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - pravna korist - izpolnitev obveznosti - kršitev obveznosti - povrnitev škode - odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa
Tožnik se je ob podpisu sporazumov moral in mogel zavedati vloge Vlade RS v zakonodajnem postopku in dejstva, da je ureditev zahtevanih sprememb v zakonih odvisna predvsem od poslancev v Državnem zboru. Država ne more biti odškodninsko odgovorna za (ne)sprejem nekega predpisa. Državni zbor je namreč nosilec suverenosti, mandat pa mu na volitvah podelijo volivci. Če ti menijo, da naloge ni dobro opravil, bodo imeli na naslednjih volitvah priložnosti voliti druge predstavnike.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v svojem podjetju (d. o. o.), zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 196, 196/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zmotno je pritožbeno stališče, da so ovire za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP podane le v primeru, kadar gre za pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki je kot tako umeščeno v KZ-1.
Ustaljena sodna praksa je že zavzela stališče, da pri zakonski oviri za odpust obveznosti zaradi pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu ne gre le za tista kazniva dejanja, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1, pač pa je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj po 399. členu ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo.
Sodišče mora v vsakem posameznem primeru na podlagi dejstev in okoliščin, ki jih ugotavlja s pomočjo izvedenca, presoditi, ali prizadejane poškodbe ustrezajo kriterijem lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Kvalifikator telesnih poškodb po KZ Republike Slovenije ter Mednarodna kvalifikacija bolezni in sorodnih zdravstvenih problemov, na katere se sklicuje pritožnik, določata zgolj okvir poškodb na splošno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002933
ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 151, 155. ZKP člen 542.
odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - stroški za izvedensko mnenje
Odmera enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je tožniku nastala zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - 41 dni trajajočega pripora.
Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah in posledicah zaradi pripora je primerna odškodnina 3.000,00 EUR, kar je približno 73 EUR na dan pripora, to pa je v okvirih sodne prakse, v kateri sicer ni najti povsem podobnega primera.
Zmotno pritožba meni, da bi bilo treba stroške za izvedensko mnenje priznati v skladu s tarifo iz Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Ob tem, da izvedenka pri izdelavi mnenja ni delovala v pristojnosti sodne izvedenke, je takšen materialnopravni ugovor neutemeljen.
stroški postopka - pravočasnost predloga za povrnitev stroškov - potrebnost stroškov - sedež odvetnika izven kraja sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potni stroški odvetnika
V primeru okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, ko je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, lahko stranka na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema zamudne sodbe.
Stranka ima v postopku pravico svobodno izbrati odvetnika izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek, vendar pa teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je v skladu z določilom 155. člena ZPP dolžna povrniti zgolj potrebne stroške za postopek. Da bi bile za izbiro odvetnika zunaj sedeža sodišča podane posebne okoliščine (npr. specialistično znanje odvetnika), pa toženec v postopku ni zatrjeval.
Motoristična čelada, uporabljena za udarec v glavo, je glede na njene splošno znane karakteristike in funkcionalnost sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.
trditveno in dokazno breme - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - domneva alkoholiziranosti - izpodbijanje domneve alkoholiziranosti - izguba zavarovalnih pravic - dokazni predlog - materialno procesno vodstvo
Ker tožeča stranka konkretiziranega dokaznega predloga po tožnikovem zaslišanju zaradi izpodbijanja domneve o alkoholiziranosti ni dala, jo je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva (čl. 285 ZPP) pozvalo v smeri dokazne pobude. Tožeča stranka je predlagala dokaze, s katerimi domneve alkoholiziranosti ni uspela izpodbiti. Le če bi sodišče nedopustno zavrnilo tožnikov dokazni predlog, bi to pomenilo kršitev pravice do izjave v postopku. Ker pa tožeča stranka dokaznega predloga za svoje zaslišanje za razjasnjevanje navedb o izpodbijanju domneve alkoholiziranosti ni podala, tudi zatrjevana kršitev ni nastala. Predlog za tožnikovo zaslišanje je bil podan za dokazovanje drugih relevantnih dejstev, vztrajanje pri dokazilih "kot do sedaj", na kar se sklicuje tožnik v pritožbi, za uspeh ni dovolj.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZFPPIPP člen 210, 210/3, 211, 211/2, 211/4, 211/4-2, 212, 212/4.
vsebina sklepa o potrditvi prisilne poravnave - terjatve, ugotovljene v postopku prisilne poravnave - terjatve, za katere učinkuje potrjena prisilna poravnava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in njegovo obrazložitvijo - prisilna poravnava - potrjena prisilna poravnava
Sodišče prve stopnje je v seznamu terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave, navedlo zmanjšani znesek te terjatve, izračunan tako, da je znesek terjatve iz četrtega odstavka 212. člena ZFPPIPP pomnožilo z deležem plačila, določenim v potrjeni prisilni poravnavi (2. točka četrtega odstavka 211. člena ZFPPIPP). S tem je odločilo, da potrjena prisilna poravnava na terjatev upnice iz naslova davkov, ki je prijavljena kot navadna terjatev, učinkuje. V drugem odstavku 1. točke izreka sklepa pa je navedlo, da za imetnike terjatev iz naslova davkov prisilna poravnava ne učinkuje. Ker je seznam terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave iz drugega odstavka 211. člena ZFPPIPP, sestavni del izreka sklepa o potrditvi prisilne poravnave (tretji odstavek 210. člena ZFPPIPP), izrek sklepa nasprotuje samemu sebi.
vročanje sodnih pisanj - vročitev sodnih pisanj - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - dokaz o prejemu sodnega pisanja - vpogled v spis - fotokopiranje listin v spisu
Iz gramatikalna razlage določbe šestega odstavka 139. člena ZPP izhaja, da je možno to določbo uporabiti le v primeru, ko naslovnik pisanje dejansko prejme in ne zadošča zgolj, da se z obstojem pisanja seznani. Dokazni standard je glede na posledico, ki ga ima ta določba za prejemnika pisanja (pisanje se šteje za vročeno) postavljen visoko, in sicer iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-554/10 z dne 15. 12. 2010 izhaja, da se šteje, da je bila vročitev kljub napakam pri formalnosti vročanja opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela. To pomeni, da mora imeti sodišče za prejem pisanja zanesljiv dokaz.
Takšen dokaz ni samo vročilnica kot javna listina, kot to zmotno meni dolžnica, ampak je lahko tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja.
OZ člen 619, 639, 649, 660. - člen 10, 10/3, 13, 13/2, 13/4.
podjemna pogodba - gradbena pogodba - gradbeni dnevnik - stvarna napaka - podlaga za plačilo opravljenih del - trditveno in dokazno breme - pogodba o delu - grajanje napak - naročnikova pravica glede drugih napak izvršenega posla - odgovornost za napake - konkuldenten prevzem del
Skladno s sodno prakso se za prevzem dela šteje dejstvo, da naročnik objekt uporablja.
Gradbeni dnevnik mora voditi in hraniti tožena stranka kot izvajalec in ne tožeča stranka, ki je bila njen podizvajalec.
ZPP člen 7, 212, 286, 286/4, 337. SPZ člen 43, 43/2. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1468.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobrovernost priposestvovalca - pritožbene novote - nov dokaz v pritožbi - razpravno načelo
Darilna pogodba, ki jo tožnica (v predmetnem postopku) prvič predloži v pritožbi, je nov dokaz, ki ga pritožbeno sodišče ne sme upoštevati. Tožnica ni ponudila opravičljivega razloga, da je brez svoje krivde ni predložila že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Neresnične so njene trditve, da je ni imela, saj je njeno kopijo predložila že v drugem postopku, ki se je vodil pred istim sodiščem.
Sodišče prve stopnje je res presodilo, da še sporni del tožbenega zahtevka tožeče stranka na podlagi določb ZJN-2 in Uredbe ter 631. člena OZ ni utemeljen. Vendar pa taka presoja sodišča prve stopnje za odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ ni pravno relevantna. Odločilno za odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke, kot jo uveljavlja tožeča stranka, je med pravdnima strankama nesporno dejstvo, da je tožena stranka na podlagi sklenjene izvajalske pogodbe razpolagala z bančno garancijo, ki jo je na podlagi pravil javnega naročanja in pogojev javnega razpisa moral za zavarovanje svojih obveznosti iz naslova plačila podizvajalcem, torej tudi tožeči stranki, izročiti glavni izvajalec tudi za kritje potrjenih obveznosti glavnega izvajalca do podizvajalcev iz podizvajalskih pogodb, ki jih glavni izvajalec iz kakršnega koli razloga ne bi poravnal ob zapadlosti. Namen bančne garancije je tako bilo poplačilo podizvajalcev in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je bančna garancija za podizvajalce predstavljala zagotovilo za plačilo njihovih terjatev ter upravičeno pričakovanje, da bodo poplačani, če ne s strani glavnega izvajalca, pa s strani naročnika, če ne po določbi 631. člena OZ, pa z unovčitvijo bančne garancije.
odpust dolga v osebnem stečaju - denarna kazen - oprostitev plačila - osebni stečaj
Osebni stečaj ni razlog, zaradi katerega obsojenec ne bi plačal denarne kazni, ki mu je bila izrečena v kazenskem postopku. ZFPPIPP v 1. točki drugega odstavka 408. člena med drugim določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za terjatve iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku.
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 126, 126/2, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 55.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - zastaranje pravice do izterjave davka - davek - stroški davčne izvršbe
Višje sodišče v zvezi z navedenimi pritožbenimi trditvami ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo prekrivanje nekaterih terjatev iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s seštevanjem posameznih zneskov z istim datumom izvršljivosti v seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013 (59. do 79. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je pojasniti, da gre v primerjavi s seznamom z dne 22. 6. 2007 oziroma z dne 16. 12. 2010 le za drugačen prikaz terjatev iz istovrstnih izvršilnih naslovov. Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.
Izvršilne naslove za izterjavo davkov (in z njimi izenačenih dajatev) opredeljuje 145. člen ZDavP-2 oziroma pred njegovo uveljavitvijo 131. člen ZDavP-1 in pred njim 44. člen ZDavP. Po vseh navedenih določbah sta izvršljiv obračun davka in izvršljiva odločba o odmeri davka samostojna izvršilna naslova, seznam izvršilnih naslovov pa je zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki te lastnosti z združitvijo v seznam ne izgubijo.
Če je v predmetni zadevi še sprejemljivo sprejeti kot primeren različni prikaz terjatev iz posameznih istovrstnih izvršilnih naslovov v seznamih izvršilnih naslovov, pa ni mogoče sprejeti kot istih terjatev, če se le-te ne ujemajo niti glede označbe vrste izvršilnega naslova niti po višini.
Sodišče prve stopnje je v 42. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na določbo četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, v skladu s katero so stroški in obresti pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni z zakonom drugače določeno (drugačne določbe glede zastaranja pravice do izterjave obresti in stroškov ZDavP-2 ne vsebuje). Glede obresti in stroškov postopka pobiranja davkov je vsebinsko enako določbo vseboval tudi četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, ki se je uporabljal do 31. 12. 2007. Upoštevaje navedeni določbi se torej tudi za zastaranje pravice do izterjave obresti in stroškov kot davka uporabljajo določbe teh zakonov o zastaranju. ZDavP, ki se je uporabljal do 31. 12. 2004, pa ni vseboval določbe, kot jo vsebujeta četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 oziroma četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, je pa v 96. in 97. členu izrecno predpisoval zastaranje pravice do izterjave tudi obresti in stroškov prisilne izterjave.
Pojasnjeno je že bilo, da izvršilno sodišče pazi na zastaranje pravice do izterjave davka po uradni dolžnosti, tako da mora po uradni dolžnosti ugotavljati tudi okoliščine s tem v zvezi.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - ugotovitev vrednosti - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - postopek za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek vrnitve takse
Ugotovitev vrednosti dodatno najdenega zapustnikovega premoženja ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ampak predstavlja le podlago za izračun zapuščinske takse, zato ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Čeprav je ocenjena vrednost morebiti napačna, je s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003199
URS člen 22, 34. ZIZ člen 15, 42, 42/2. ZPP člen 132, 132/4, 132/7, 141a, 141a/7, 145, 145/1.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - varen elektronski predal - izjava o vročanju v varen elektronski predal - uporaba varnega elektronskega predala - naslov za obveščanje - sprememba naslova - pravilnost vročitve - fikcija vročitve - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - namen določbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - povprečna skrbnost
Dolžnik pred prvo vročitvijo sklepa v izvršilni zadevi ne more biti seznanjen z dejstvom, da se zoper njega vodi izvršilni postopek, in tako ne more podati izjave, da želi vročanje pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Zgolj dejstvo, da je imel dolžnik v konkretnem postopku odprt varen elektronski predal, pa ne omogoča vročanja po varni elektronski poti oziroma v takšnem primeru ne more nastopiti fikcija vročitve.
KZ-1 člen 192, 192/2. ZPND člen 5, 7, 8. ZKP člen 18, 18/2, 65, 65/3, 148, 236. ZNPPol člen 18, 18/3.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni oškodovanec - žrtev nasilja v družini - spremljevalec žrtve - obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca - nedovoljeni dokazi - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - privilegirana priča
Žrtev nasilja ima skladno z določbama 7. in 8. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) pravico, da si izbere zagovornika in osebo (spremljevalca), ki jo lahko spremlja v postopkih, povezanih z nasiljem in v postopkih, kjer je udeležen povzročitelj nasilja. Ne predvideva pa ZPND obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca.
ZKP v tretjem odstavku 65. člena določa za kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje po 192. členu KZ-1 obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca, vendar pa se določila tega člena nanašajo na kazenski postopek, ne pa tudi na predhodno fazo zbiranja obvestil.
Glede na to, da 7. in 8. člen ZPND ne predvidevata obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca ter da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi mladoletni oškodovanec tako željo izpostavil, njuna odsotnost ni vplivala na zakonitost zbranih informacij.
dobra vera priposestvovalca - priposestovanje - nedobroverni posestnik - prekarij (precario)
Morebitno dovoljenje za uporabo parcel, ne izkazuje tožničine dobroverne posesti, ob njenem nesporno ugotovljenem zavedanju, da sta nepremičnini last tretje osebe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002356
SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41. ZPP člen 99, 99/4, 115, 115/1.
tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - upravičeni razlogi za preložitev naroka
Ker je tožnica v konkretnem primeru razpolagala zgolj z zavezovalnim pravnim poslom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da do prenosa lastninske pravice med dolžnico toženke in tožnico ni prišlo.