osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Zakonsko opredelitev kaznivih dejanj proti premoženju kot oviro za odpust obveznosti je treba presojati po objektivnih elementih znakov posameznega kaznivega dejanja, čeprav ni zajeto v poglavju posebnega dela KZ-1 med kaznivimi dejanji zoper premoženje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003332
OZ člen 239, 239/2, 282, 625, 625/1, 635, 637, 637/2, 639, 639/5. ZVPot člen 37, 37c, 37c/3, 38, 38/1, 38/2.
izpolnitev obveznosti - pogodbena obveznost - pravilnost izpolnitve - podjemna pogodba (pogodba o delu) - montažna dela - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni roki - jamčevalni roki kot prekluzivni roki - pravice potrošnika - obvestilo o stvarni napaki - povrnitev škode
Skladno s tretjim odstavkom 37.c člena ZVPot pa pravice potrošnika (kupca) iz naslova stvarnih napak iz prvega odstavka istega člena, kjer je našteta tudi pravica do vrnitve plačanega zneska, ugasnejo s potekom dveh let od dneva, ko je o stvarni napaki obvestil prodajalca.
gradbena pogodba - dodatna dela - plačilo dodatnih del - obstoj dogovora o dodatnih delih - ustno sklenjena pogodba o dodatnih delih - obračun del - gradbeni dnevnik - knjiga obračunskih izmer - trditveno in dokazno breme - dokazna ocena
Ker je med pravdnima strankama bila sklenjena gradbena pogodba in popisana dela, ki so potrebna za adaptacijo, dogovorjeno pa je bilo, da za vsako naknadno delo dosežeta sporazum tako o potrebnosti kot o ceni, bi tožnik moral dokazati svoje trditve. Moral bi dokazati, katera dodatna dela je opravil, da je to toženec odobril, koliko materiala je bilo porabljenega in za kakšno ceno je bilo dogovorjeno. Tako pa tožnik dokazuje, da je bil obračun opravljen med pravdnima strankama o vsem tem; vendar tudi tega obračuna ni uspel dokazati, saj ga je toženec zavrnil.
ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - priposestvovanje - posest nepremičnine - izvrševanje posesti - dobroverna posest - pravni naslov za posest - prodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - površina zemljišča - dokazna ocena
Pravilno je stališče, da sodna poravnava iz leta 2015, s katero je tožnica pridobila sporno parcelo od zemljiškoknjižnih lastnikov, ne predstavlja izvirnega pridobitnega načina lastninske pravice, pač pa izvedeni pridobitni način. Glede na ugotovljeno vsebino sodne poravnave, ki med pravdnima strankama ni sporna, je predmetna sodna poravnava podlaga za pravnoposlovni prenos lastninske pravice, ki ji je sledil še vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko je pridobitelj pridobil lastninsko pravico v dobri veri in v zaupanju v javne knjige, velja omejitev priposestvovanja. V nasprotnem primeru, v primeru nedobrovernosti pridobitelja, pa je treba dati prednost tistemu, ki je lastninsko pravico na nepremičnini priposestvoval, preden je pridobitelj dobil lastninsko pravico na njej.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - dokazna ocena - utemeljeni sum - razlogi od odločilnih dejstvih - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožnikova zahteva po neposrednih dokazih se tako za utemeljenost suma, ko ne gre že za dokazanost kaznivega dejanja in krivde, izkaže za pretirano in ji zato tudi ni bilo slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003199
URS člen 22, 34. ZIZ člen 15, 42, 42/2. ZPP člen 132, 132/4, 132/7, 141a, 141a/7, 145, 145/1.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - varen elektronski predal - izjava o vročanju v varen elektronski predal - uporaba varnega elektronskega predala - naslov za obveščanje - sprememba naslova - pravilnost vročitve - fikcija vročitve - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - namen določbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - povprečna skrbnost
Dolžnik pred prvo vročitvijo sklepa v izvršilni zadevi ne more biti seznanjen z dejstvom, da se zoper njega vodi izvršilni postopek, in tako ne more podati izjave, da želi vročanje pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Zgolj dejstvo, da je imel dolžnik v konkretnem postopku odprt varen elektronski predal, pa ne omogoča vročanja po varni elektronski poti oziroma v takšnem primeru ne more nastopiti fikcija vročitve.
domneva o umiku predloga v nepravdnem postopku - nepristop na prvi narok
Predlagatelj je bil na narok pravilno vabljen, vendar se vabilu ni odzval, niti ni poslal pooblaščenca ali opravičil svojega izostanka, zato se - skladno z določbo 23. člena ZNP - šteje, da je predlog umaknil.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - ugotovitev vrednosti - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - postopek za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek vrnitve takse
Ugotovitev vrednosti dodatno najdenega zapustnikovega premoženja ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ampak predstavlja le podlago za izračun zapuščinske takse, zato ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Čeprav je ocenjena vrednost morebiti napačna, je s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003260
URS člen 26. ZPP člen 70, 70-6, 72, 151, 154, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 15, 15/1. ZDPra člen 7, 16, 16/1, 162.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravnosti sodnikovega ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - izčrpanje pravnih sredstev - zastopanje državnega pravobranilstva - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje pravno odločilnih dejstev
Pri razlagi pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja, ki je osrednja predpostavka odškodninske odgovornosti, je treba izhajati iz narave sodnikovega dela, zaradi česar tega pojma ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Protipravnost je podana le, če gre za kvalificirano stopnjo napačnosti.
Predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države je, da prizadeta stranka izčrpa vsa pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne pravnomočne sodne odločbe.
KZ-1 člen 192, 192/2. ZPND člen 5, 7, 8. ZKP člen 18, 18/2, 65, 65/3, 148, 236. ZNPPol člen 18, 18/3.
zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - mladoletni oškodovanec - žrtev nasilja v družini - spremljevalec žrtve - obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca - nedovoljeni dokazi - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - privilegirana priča
Žrtev nasilja ima skladno z določbama 7. in 8. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND) pravico, da si izbere zagovornika in osebo (spremljevalca), ki jo lahko spremlja v postopkih, povezanih z nasiljem in v postopkih, kjer je udeležen povzročitelj nasilja. Ne predvideva pa ZPND obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca.
ZKP v tretjem odstavku 65. člena določa za kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje po 192. členu KZ-1 obvezno zastopanje mladoletnega oškodovanca, vendar pa se določila tega člena nanašajo na kazenski postopek, ne pa tudi na predhodno fazo zbiranja obvestil.
Glede na to, da 7. in 8. člen ZPND ne predvidevata obvezne navzočnosti zagovornika ali spremljevalca ter da iz spisovne dokumentacije ne izhaja, da bi mladoletni oškodovanec tako željo izpostavil, njuna odsotnost ni vplivala na zakonitost zbranih informacij.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00003286
KZ-1 člen 86, 86/8, 86/9, 186, 186/4. ZKP člen 374, 374/1, 394, 394/1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kazenska sankcija - način izvršitve kazni zapora - alternativni način izvršitve kazni zapora - delo v splošno korist - predkaznovanost - sprememba sodbe
Glede na to, da je bil obtoženi že večkrat pravnomočno obsojen za številna kazniva dejanja in ob dejstvu, da je obtoženi obravnavano kaznivo dejanje storil v preizkusni dobi, nenazadnje pa tudi glede na težo in nevarnost obravnavanega kaznivega dejanja, osebne in družinske razmere (sposoben za delo, oče 7-letnega otroka) nimajo takšne teže, da bi opravičevale določitev alternativnega načina izvršitve zaporne kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002012
OZ člen 131, 131/1, 179, 299, 299/2, 937, 937/3, 937/5.
ugovor pasivne legitimacije - zavarovalna pogodba - prenehanje zavarovalnega kritja - obveznost zavarovalnice - odškodninska odgovornost - dejavnost gostinstva - zastrupitev - protipravno ravnanje - višina denarna odškodnine - odmera odškodnine za telesne bolečine - odmera odškodnine za strah
Zavarovalno kritje po sporni polici je prenehalo. To nakazuje tudi dejstvo, da prva toženka po škodnem dogodku ni obnovila sporne police, temveč je sklenila novo zavarovanje odgovornosti. Ker je tako do škodnega dogodka prišlo po izteku zavarovalnega kritja, pasivna legitimacija druge toženke za vtoževano odškodnino ni podana.
Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno vsoto, preneha v primeru, če zavarovalec premije ob zapadlosti ne plača in tega ne stori niti v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije.
OZ v 937. členu jasno določa, da mora zavarovalnica na obveznost plačila premije opozoriti z obvestilom o njeni zapadlosti.
Protipravnost ravnanja prve toženke je podana, ker ni poskrbela za neoporečnost hrane, ki jo je stregla gostom.
Za obseg in posledice zastrupitve s hrano je primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 5.000,00 EUR.
lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - predlog za sodni depozit
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujnega, če je izkazana javna korist, kar ugotavlja upravni organ. Ko predlagatelj pri sodišču v hrambo položi znesek, kot ga določa zakon, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - izvenzakonska (zunajzakonska) skupnost - izvenzakonska skupnost kot pravni standard - skupno gospodinjstvo - ločeno gospodinjstvo - ločeno življenje - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev
Obstoj trajnejše življenjske skupnosti kot predpostavke za pravico do odškodnine za brate in sestre ter za zunajzakonske partnerje ob smrti bližnjega je pravni standard. V vsakem primeru posebej ga napolnjuje sodna praksa, upoštevajoč vse konkretne okoliščine posameznega primera.
V obravnavanem primeru je sodišče z zaslišanjem tožnika in prič zanesljivo ugotovilo, da je bil dom tožnika in pokojne razpet med stanovanji obeh partnerjev zaradi vzgoje in varstva otrok obeh iz njunih prejšnjih zvez in omejenih stanovanjski pogojev, ki so preprečevali, da bi vsi živeli na enem naslovu. Ugotovljene dejanske okoliščine dajejo osnovo za oceno, da sta tožnik in pokojna skupaj s svojimi otroki iz prejšnjih zvez živela v eni skupnosti, ne glede na to, da je slednja bivala v dveh stanovanjih. Ob ugotovljeni siceršnji čustveni in intimni povezanosti med obema partnerjema v daljšem časovnem obdobju bivanje na različnih naslovih ne izključuje ugotovljene trajne življenjske skupnosti med pokojno in tožnikom v smislu četrtega odstavka 180. člena OZ.
razlaga pogodbenih določil - namen pogodbenega določila - prava pogodbena volja strank
Sodišče bi za to, da bi ugotovilo pravi namen zapisanega pogodbenega določila, kot sta ga ob sklenitvi imeli pravdni stranki v mislih, skladno z določilom drugega odstavka 82. člena OZ moralo ugotoviti pravo voljo pogodbenih strank. Ugotoviti bi moralo kaj sta stranki resnično hoteli z zapisanim dogovorom, ne pa zgolj izhajati iz vsebine zapisanega dogovora kot glasi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00003311
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-a, 3/1-b, 3/1-c, 4, 4-6. ZIZ člen 42a, 42a/1. ZPP člen 25, 25/1.
odločanje o sporu o pristojnosti - evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - centralni oddelek za izvršbo na podlagi verodostojne listine - potrdilo o izvršljivosti - izvršilno sodišče - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - stvarna pristojnost za izdajo potrdila
Organ, ki je v dani zadevi odločal o terjatvi na prvi stopnji, je tudi matično sodišče, ki je potrdilo o pravnomočnosti razveljavilo ter odločalo o ugovoru zoper sklep o izvršbi, kar pomeni, da je tudi to sodišče odločalo o terjatvi na prvi stopnji in so nato šele v postopku pred njim (ponovno) nastali pogoji za ugotovitev pravnomočnosti sklepa o izvršbi. Izdaja evropskega naloga za izvršbo pomeni izdajo potrdila o izvršljivosti odločbe z ugotavljanjem tudi drugih pogojev, ki jih zahteva UEIN, zato mora v danem primeru pogoje za izdajo presoditi matično sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002933
ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 151, 155. ZKP člen 542.
odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - stroški za izvedensko mnenje
Odmera enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je tožniku nastala zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - 41 dni trajajočega pripora.
Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah in posledicah zaradi pripora je primerna odškodnina 3.000,00 EUR, kar je približno 73 EUR na dan pripora, to pa je v okvirih sodne prakse, v kateri sicer ni najti povsem podobnega primera.
Zmotno pritožba meni, da bi bilo treba stroške za izvedensko mnenje priznati v skladu s tarifo iz Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Ob tem, da izvedenka pri izdelavi mnenja ni delovala v pristojnosti sodne izvedenke, je takšen materialnopravni ugovor neutemeljen.
tožba na ugotovitev očetovstva - pravnomočno odločena stvar - rok za uveljavitev pravice - izjava o priznanju očetovstva - izpodbijanje izjave o priznanju očetovstva - objektivni rok za tožbo - izpodbijanje priznanja očetovstva - začetek teka roka
Tožba na izpodbijanje očetovstva je na voljo le domnevnemu očetu. Očetovstva, ki temelji na izjavi o priznanju očetovstva, ni mogoče izpodbijati, mogoče pa je vložiti tožbo za izpodbijanje (razveljavitev) same izjave o priznanju očetovstva zaradi napake volje.
Tudi za pravnega očeta, ki je to postal z izjavo o priznanju očetovstva, veljati enak rok kot za pravnega očeta, ki je to postal na podlagi zakonske domneve, kar pomeni, da mora biti dolžina roka enaka za oba, to pa je dolžina enoletnega subjektivnega roka iz 96. člena ZZZDR.
Z vmesnim sklepom po 23.a členu ZVEtL se opravi zgolj presoja, ali je elaborat geodetske meritve primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa.
ZPP člen 410. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic člen 6.
predodelitev otroka v varstvo in vzgojo drugemu roditelju - zaslišanje priče - neformalni razgovor z otrokom
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da bi moralo sodišče otroka neposredno povabiti na neformalni razgovor. Otrok lahko mnenje izrazi v okoliščinah in na način, ki najbolj ustreza njegovi starosti, in sicer tudi s posredovanjem centra za socialno delo oz. izvedenca. Taka razlaga je v skladu s 6. členom MEKOUP. Ta v drugi alineji izrecno omogoča, da se sodišče sámo ali preko drugih oseb ali organov posvetuje z otrokom.