Dejanje obdolženega, kot je opisano v prvostopnem krivdnem izreku, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 in ti so v izreku tudi dovolj konkretizirani, da ne more obstajati prav noben dvom o tem, na kakšen način, s kakšnim sredstvom in s kakšnimi posledicami je obdolženi storil v obtožbi očitano mu kaznivo dejanje. Predmet, s katerim je prizadejal oškodovancu poškodbe, navedene v opisu kaznivega dejanja, je po opisu bila železna ročna svetilka (baterija), pri čemer gre za sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, torej za nevarno sredstvo.
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/2. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 156, 158, 158/1, 160.
solastništvo nepremičnine - zakonita predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - stroški postopka - kriteriji za odločitev o stroških - merilo uspeha - povod za tožbo - potrebnost stroškov - krivda stranke - okoliščine primera
Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Tožena stranka je res na koncu uspela. Res pa je po drugi strani tudi, da je bila tožba ob vložitvi utemeljena, po stališču prvostopenjskega sodišča vse dokler ni bilo zopet vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Položaj pa ni enak tistemu, ki ga ureja prvi odstavek 158. člena ZPP, ko je torej zahtevek med pravdo izpolnjen, tožeča stranka pa takoj za tem umakne tožbo. Tožeča stranka namreč tožbe tudi po tem, ko je bilo že vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ni umaknila. Drži tudi pritožbena trditev, da tožena stranka zahtevka ni izpolnila oz. ga ni izpolnila v celoti, le povzročila je to, da povoda za tožbo, ki je bil zaradi njenega ravnanja na začetku podan, sedaj več ni.
Ker se torej obravnavani primer ne prilega nobenemu merilu za odločitev o stroških, je treba odločiti po smislu določb celotnega poglavja o stroških postopka: merilo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP), povod za tožbo (157. člen ZPP in 160. člen ZPP), potrebnost stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP), krivda za nastanek stroškov (156. člen ZPP) ter merilo vseh okoliščin primera (drugi odstavek 154. člena ZPP).
razdedinjene nujnega dediča - sporna dejstva med dediči - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča
V primeru, če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje, to je tisti, ki bi dobil delež razdedinjenega, če bi bilo razdedinjenje utemeljeno. Ker je v obravnavanem primeru oporočni dedič tisti, ki se sklicuje na razdedinjenje, je pravilna odločitev, da se na pravdo napoti on.
Zdravstveno stanje obsojenca, ugotovljeno po izreku posameznih sodb, je nova okoliščina, ki je pri odmeri in izreku nove enotne kazni v nepravi obnovi postopka ni mogoče upoštevati, temveč je predmet ocene v postopku izvrševanja kazenske sankcije, kjer se ugotavlja, ali zdravstvena zmožnost obsojencu prestajanje zaporne kazni dopušča.
osebni stečaj - postopek odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje zoper premoženje ali gospodarstvo - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili
Zakonsko opredelitev kaznivih dejanj proti premoženju kot oviro za odpust obveznosti je treba presojati po objektivnih elementih znakov posameznega kaznivega dejanja, čeprav ni zajeto v poglavju posebnega dela KZ-1 med kaznivimi dejanji zoper premoženje.
neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - obogatitev - prizidek k zgradbi - vlaganja v nepremičnino - vlaganja v nepremičnino tretjega - povečanje vrednosti nepremičnine
Toženec je s tem, ko je postal solastnik nepremičnine, na kateri stoji prizidek, postal solastnik vsega, kar je na, nad ali pod zemljiščem, torej tudi prizidka (8. člen SPZ). Z vlaganji (gradnjo prizidka) ni bil obogaten, saj je (ob upoštevanju tožnikovih trditev) nepremičnino dobil v solast po izvršenih vlaganjih in zato tožniku tudi ni dolžan ničesar plačati. Ker je vlaganja tožnik po lastnih trditvah opravil še v času, ko je bila solastnica nepremičnine M. L., bi lahko bila le ona tista, ki je bila z vlaganji tožnika obogatena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00002351
ZZZDR člen 4, 4/2, 4/3, 92, 98, 107, 113, 212, 213, 213/1. ZPP člen 82, 409. ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/5. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
izvrševanje roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - zastopanje mladoletnega otroka - tožba za izpodbijanje očetovstva - nadomestitev soglasja starša - kolizijski skrbnik mladoletnika - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - načelo največje koristi otroka - stroški nepravdnega postopka - vsaka stranka krije svoje stroške
Za zastopanje otroka v sodnih postopkih je praviloma upravičen tisti od staršev, kateremu je otrok s sodno odločbo zaupan v varstvo in vzgojo, razen kadar gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Vprašanje, da otrok pozna svoj izvor, je vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.
Ker mora sodišče o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločiti v skladu z otrokovo koristjo, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno opravilo tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in njegovo pravico, da pozna identiteto svojih naravnih staršev.
trditveno in dokazno breme dolžnika - izvedba dokazov - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - odlog izvršbe na predlog dolžnika
Dolžnik je kot dokaz svojim trditvam v zvezi z obstojem nenadomestljive škode predlagal lastno zaslišanje. Da je možno sklep preizkusiti, mora sodišče prve stopnje pojasniti, na kakšen način je prišlo do odločilnih dejstev. Pritrditi je pritožbenim očitkom, da je sodišče zatrjevana dejstva v zvezi z obstojem nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ugotovilo brez izvedbe dokazov ter brez pojasnila, na kakšen način je do takšnih zaključkov prišlo. Glede na navedeno je zaključiti, da se zaradi odsotnosti razlogov o odločilnih dejstvih izpodbijana odločitev ne da preizkusiti.
lastninska pravica - omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - predlog za sodni depozit
Sodni depozit je po določbi petega odstavka 473. člena EZ-1 predpogoj, ko teče postopek za omejitev lastninske pravice in za razlastitev po EZ-1 in se ta postopek šteje za nujnega, če je izkazana javna korist, kar ugotavlja upravni organ. Ko predlagatelj pri sodišču v hrambo položi znesek, kot ga določa zakon, se šteje, da so izpolnjeni pogoji za prevzem posesti na razlaščeni nepremičnini.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve
Tožena stranka bi morala kot direktor invalidskega podjetja zadržano ravnati s odhodki, zlasti ker dobiva sredstva države ravno zaradi statusa invalidskega podjetja. Če so se prihodki tožeče stranke povečevali, to še ne pomeni, da je ekonomsko upravičeno vsako sponzoriranje in doniranje denarnih sredstev. Upoštevati je potrebno tudi odhodke. Vse to je rezultiralo v upadu dobička in ta bi bil še nižji, če tožeča stranka ne bi prejemala odstopljenih sredstev države zaradi statusa invalidskega podjetja in če ne bili izvedeni dve dokapitalizaciji.
dovoljenost revizije - novo pooblastilo za vložitev revizije - nepopolno pooblastilo - zavrženje revizije
Generalnega pooblastila ni mogoče šteti kot novo pooblastilo po drugem odstavku 95. člena ZPP. V postopku z revizijo sodišče ne sme pozivati stranke k popravi oziroma dopolnitvi vloge (revizije) s predložitvijo pravilnega in popolnega pooblastila, saj se ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP (peti odstavek 98. člena ZPP). Predložitev nepravilnega ali nepopolnega pooblastila k reviziji ni odpravljiva. Takšna revizija je nedovoljena, zato jo je treba takoj zavreči. Sodišče prve stopnje zato ni bilo dolžno zahtevati od tožeče stranke nobenih pojasnil v zvezi s pooblastilom tožeče stranke in vloženo revizijo.
domneva o umiku predloga v nepravdnem postopku - nepristop na prvi narok
Predlagatelj je bil na narok pravilno vabljen, vendar se vabilu ni odzval, niti ni poslal pooblaščenca ali opravičil svojega izostanka, zato se - skladno z določbo 23. člena ZNP - šteje, da je predlog umaknil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002933
ZOR člen 200. OZ člen 179. ZPP člen 151, 155. ZKP člen 542.
odškodninska odgovornost države zaradi neutemeljenega pripora - nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - stroški za izvedensko mnenje
Odmera enotne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je tožniku nastala zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - 41 dni trajajočega pripora.
Ob ugotovljenih dejanskih okoliščinah in posledicah zaradi pripora je primerna odškodnina 3.000,00 EUR, kar je približno 73 EUR na dan pripora, to pa je v okvirih sodne prakse, v kateri sicer ni najti povsem podobnega primera.
Zmotno pritožba meni, da bi bilo treba stroške za izvedensko mnenje priznati v skladu s tarifo iz Pravilnika o sodnih izvedencih in cenilcih. Ob tem, da izvedenka pri izdelavi mnenja ni delovala v pristojnosti sodne izvedenke, je takšen materialnopravni ugovor neutemeljen.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - utemeljeni sum - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nekonkretizirana pritožba - razlogi o odločilnih dejstvih pripor
Ustanovitev hudodelske združbe ni pogojena s točno določenimi osebami.
pogodba o štipendiranju - sporna pogodbena določila - razlaga pogodbe - pogodbeni rok - fiksen rok - skupen namen pogodbenih strank - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Toženec bi se moral po presoji pritožbenega sodišča v skladu s Pogodbo zaposliti v Sloveniji vsaj v enem letu od uspešnega zaključka študija v tujini. To je namreč obdobje, za katerega se je toženec v zameno za štipendijo v naprej odpovedal popolnoma svobodni izbiri (kraja oz. države) zaposlitve in ni ne nerazumno dolgo ne nerazumno kratko, glede na čas študija (in štipendiranja). Če je bila namreč pogodbena alternativa temu, da se toženec takoj (v roku 30 dni) zaposli (npr. če se v svojem poklicu ne more, ne uspe), da je eno leto neprekinjeno aktivni iskalec zaposlitve (preko Zavoda RS za zaposlovanje, kar vključuje možnosti, da se bo za ta čas zaposlil tudi na delovnem mestu, ki ne ustreza povsem njegovi izobrazbi), si toženec tudi prvega roka nikakor ne more razlagati drugače, kot da je to (več kot) eno leto. Za ta rok niti sam ne trdi, da bi bil npr. predolg. Logično je potemtakem, da bi se moral zaposliti v Sloveniji vsaj znotraj tega roka. Ker se ni, in ker tudi zaposlitve neprekinjeno v Sloveniji ni iskal eno leto po zaključku študija, je treba ugotoviti, da pogodbe ni izpolnil in je zato na podlagi te dolžan vrniti valorizirano vrednost prejete štipendije.
Upnik je s sklepom o predhodni odredbi predčasno začel izvršbo s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je bila zastavna pravica na premičninah. Slednjo je opravičil z vložitvijo pravočasnega predloga za izvršbo. Od tega trenutka dalje deli postopek zavarovanja in v njem opravljena dejanja usodo izvršilnega postopka. Sodišče v izvršilnem postopku tudi ni moglo po uradni dolžnosti razveljaviti dejanja zavarovanja, ker ga ni dovolilo. Dovolilo ga je sodišče v postopku zavarovanja in to ga lahko razveljavi v svojem postopku. Da se postopka zavarovanja in izvršbe vodita ločeno v dveh spisih, je stvar administrativne ureditve s Sodnim redom. Upnik se je zanesel na domnevo lastništva iz drugega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov prvega ugovora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00001876
ZPP člen 411.
stiki otroka s staršem - določitev stikov med staršem in otrokom - sprememba stikov - začasna odredba o določitvi stikov med otrokom in staršem - nepopravljiva škoda - težko popravljiva škoda
Nasprotni udeleženec ni konkretizirano izkazal obstoja nevarnosti oziroma okoliščin, ki bi kazale, da bi otroku brez izdaje predlagane začasne odredbe lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Le-ta predstavlja ključni moment za spremembo stikov še pred izdajo končne odločitve v zadevi.
ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-8. ZMZPP člen 108, 108/6. OZ člen 963.
prometna nesreča - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - hrvaška sodba - priznanje tuje sodne odločbe - kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja pod vplivom alkohola - ugotavljanje alkoholiziranosti - prevalitev dokaznega bremena - obstoj vzročne zveze - kršitev pravice do izjave - dolžnost takojšnjega grajanja procesnih kršitev
Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje na odločitev hrvaškega sodišča v kazenskem postopku, torej na tujo kazensko sodbo, ne more biti vezano v smislu določbe 14. člena ZPP, saj predmetna tuja sodna odločba ni bila priznana v Republiki Sloveniji v predpisanem postopku.
Vzročno zvezo je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo. Vožnja z več kot 0,5 g/kg alkohola v krvi namreč v razmerju med pogodbenima strankama pomeni kršitev pogodbene obveznosti. Zaradi te kršitve obveznosti je tožbeni zahtevek zavarovalnice odškodninske narave. V Splošnih pogojih je zato dogovorjena zavarovalčeva obveznost vrniti zavarovalnici del zneska, ki ga je morala zaradi obvezne narave zavarovanja plačati oškodovanki in sorodnikom umrlega. Te svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti v primeru kršitve pogodbe se toženec razbremeni le, če on, in ne tožnica, dokaže neobstoj vzročne zveze med svojo alkoholiziranostjo in nastankom škode. Izjema od pravila o izgubi zavarovalnih pravic je namreč določena v korist zavarovanca, zato je tudi dogovorjeno, da je to njegovo dokazno breme.
ZFPPIPP člen 83, 83/8, 84, 84/4, 84/5. ZTFI člen 466, 466/3, 468a, 468a/1.
borzno posredniška družba - začetek stečajnega postopka nad borznoposredniško družbo - imenovanje članov upniškega odbora - položaj upnika - banka slovenije - prevzem obveznosti izplačila zajamčenih terjatev vlagateljev - število članov upniškega odbora - volitve članov upniškega odbora
Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zgolj povzelo vsebino osmega odstavka 83. člena ZFPPIPP in navedlo, da je člane upniškega odbora potrdilo ob upoštevanju števila prejetih glasov pri posameznem upniku, pri tem pa ni navedlo, koliko glasov je bilo veljavno oddanih in kako so posamezni upniki glasovali. Navedenega ni mogoče razbrati niti iz spisovnih podatkov. Zato izpodbijanega sklepa tudi v tem delu ni mogoče preizkusiti.
priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - lastniška posest - dobrovernost posestnika
Za presojo dobrovernosti priposestvovalca je relevantno njegovo mišljenje glede njegove lastninske pravice in ne mnenje drugih o lastninskem statusu neke nepremičnine.