OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00002012
OZ člen 131, 131/1, 179, 299, 299/2, 937, 937/3, 937/5.
ugovor pasivne legitimacije - zavarovalna pogodba - prenehanje zavarovalnega kritja - obveznost zavarovalnice - odškodninska odgovornost - dejavnost gostinstva - zastrupitev - protipravno ravnanje - višina denarna odškodnine - odmera odškodnine za telesne bolečine - odmera odškodnine za strah
Zavarovalno kritje po sporni polici je prenehalo. To nakazuje tudi dejstvo, da prva toženka po škodnem dogodku ni obnovila sporne police, temveč je sklenila novo zavarovanje odgovornosti. Ker je tako do škodnega dogodka prišlo po izteku zavarovalnega kritja, pasivna legitimacija druge toženke za vtoževano odškodnino ni podana.
Obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno vsoto, preneha v primeru, če zavarovalec premije ob zapadlosti ne plača in tega ne stori niti v tridesetih dneh od dneva, ko mu je bilo vročeno priporočeno pismo zavarovalnice z obvestilom o zapadlosti premije.
OZ v 937. členu jasno določa, da mora zavarovalnica na obveznost plačila premije opozoriti z obvestilom o njeni zapadlosti.
Protipravnost ravnanja prve toženke je podana, ker ni poskrbela za neoporečnost hrane, ki jo je stregla gostom.
Za obseg in posledice zastrupitve s hrano je primerna odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 5.000,00 EUR.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 226, 226/4, 331, 331/1, 345, 345/2, 345/2-1, 364, 364/2, 371, 371/10. ZDPN-2 člen 4, 4/1, 5, 5/1, 6. ZDDV-1 člen 45, 68.
načrt razdelitve posebne stečajne mase - ločitvena pravica - mnenje ločitvenega upnika - pogodba o prenosu nepremičnine - stroški v zvezi s prodajo - popravek odbitka DDV - davek na promet nepremičnin - obračun DDV
Tako iz dražbenih pogojev kot iz sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe po presoji pritožbenega sodišča izhaja, da je kupec prevzel obveznost plačila davka na promet nepremičnine in druge spremljajoče stroške prodaje (sestave pogodbe, overitve, cenitve, dražbene stroške) in stroške vknjižbe lastninske pravice v korist kupca, ki jih kot običajne neposredne stroške v zvezi s prodajo in prenosom lastništva priznava tudi poslovna praksa. Strošek popravka odbitka DDV torej presega domet navedene pogodbene klavzule, ker ni običajen strošek prodaje nepremičnine. Zmotno je namreč tudi pritožbeno stališče, da je popravek odbitnega DDV davek, ki je vezan na prodajo nepremičnine. Na to prodajo kot davčni dogodek je kot davčna obveznost neposredno vezan le DPN, v izjemni situaciji po 45. členu ZDDV-1 pa tudi DDV. Popravek odbitnega DDV je le posredni strošek, nastal kot posledica prodaje nepremičnine kot razveznega pogoja za nastop davčne obveznosti stečajnega dolžnika za plačilo DDV.
ZFPPIPP pa ne nalaga upravitelju, da stroške, ki bodo zmanjševali razpoložljivo kupnino za poplačilo upnika, specificira tako po vrsti kot po višini že pred izdajo sklepa o prodaji in pridobitvijo mnenja ločitvenega upnika.
Plačilo davka na promet nepremičnin je primarno obveznost prodajalca, ki pa ga skladno z dogovorom s kupcem lahko prevali na kupca (prvi odstavek 5. člena in 6. člen ZDPN-2). Navedene zakonske obveznosti je prodajalec kot davčni zavezanec oproščen tudi v primeru, če v dogovoru s kupcem (45. člen ZDDV-1) v prodajno ceno vkalkulira tudi obračunani DDV. Če dogovora po 45. členu ZDDV-1 s kupcem ne doseže, po dražbenih pogojih pa v kupnino ni bil vključen tudi DDV, pač pa je kupca bremenil le davek na promet nepremičnine in stroški za prenos lastništva, je strošek popravkov odbitka DDV strošek, ki skladno s četrtim odstavkom 226. člena ZFPPIPP bremeni posebno razdelitveno maso in s tem ločitvenega upnika.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - dokazna ocena - utemeljeni sum - razlogi od odločilnih dejstvih - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Pritožnikova zahteva po neposrednih dokazih se tako za utemeljenost suma, ko ne gre že za dokazanost kaznivega dejanja in krivde, izkaže za pretirano in ji zato tudi ni bilo slediti.
ugotovitev lastninske pravice na temelju priposestvovanja - priposestvovanje - posest nepremičnine - izvrševanje posesti - dobroverna posest - pravni naslov za posest - prodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - površina zemljišča - dokazna ocena
Pravilno je stališče, da sodna poravnava iz leta 2015, s katero je tožnica pridobila sporno parcelo od zemljiškoknjižnih lastnikov, ne predstavlja izvirnega pridobitnega načina lastninske pravice, pač pa izvedeni pridobitni način. Glede na ugotovljeno vsebino sodne poravnave, ki med pravdnima strankama ni sporna, je predmetna sodna poravnava podlaga za pravnoposlovni prenos lastninske pravice, ki ji je sledil še vpis v zemljiško knjigo. V primeru, ko je pridobitelj pridobil lastninsko pravico v dobri veri in v zaupanju v javne knjige, velja omejitev priposestvovanja. V nasprotnem primeru, v primeru nedobrovernosti pridobitelja, pa je treba dati prednost tistemu, ki je lastninsko pravico na nepremičnini priposestvoval, preden je pridobitelj dobil lastninsko pravico na njej.
Upnik je s sklepom o predhodni odredbi predčasno začel izvršbo s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je bila zastavna pravica na premičninah. Slednjo je opravičil z vložitvijo pravočasnega predloga za izvršbo. Od tega trenutka dalje deli postopek zavarovanja in v njem opravljena dejanja usodo izvršilnega postopka. Sodišče v izvršilnem postopku tudi ni moglo po uradni dolžnosti razveljaviti dejanja zavarovanja, ker ga ni dovolilo. Dovolilo ga je sodišče v postopku zavarovanja in to ga lahko razveljavi v svojem postopku. Da se postopka zavarovanja in izvršbe vodita ločeno v dveh spisih, je stvar administrativne ureditve s Sodnim redom. Upnik se je zanesel na domnevo lastništva iz drugega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov prvega ugovora.
Tožena stranka ima tako zaradi odstopa od pogodbe enake pravice kot pri razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe. Torej pravice kot te določa 111. člen OZ in drugi odstavek 8. člena med pravdnima strankama sklenjene Pogodbe, kar pomeni, da ima tožena stranka, ki je pogodbo izpolnila in tožeči stranki plačala za neizvedena dela, pravico do vrnitve plačanih zneskov. Prav tako ima pravico do plačila obresti od dneva, ko je tožeča stranka plačila prejela, kakor to utemeljeno uveljavlja tožena stranka z nasprotno tožbo.
refleksna škoda - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Pravica naročnika zahtevati povrnitev refleksne škode se presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (peti odstavek 639. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 468. člena OZ). To pa pomeni, da za povrnitev refleksne škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke podjemnikove odgovornosti za napake opravljenega dela (pravočasno obvestilo o napaki; pogoj, da se napaka pojavi v jamčevalnem roku; sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku). V zvezi z uveljavljanjem zahtevka za povrnitev refleksne škode tudi ni mogoče govoriti o pozivu "k odpravi napak", saj navedena škoda ne predstavlja neposredne škode.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - utemeljeni sum - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nekonkretizirana pritožba - razlogi o odločilnih dejstvih pripor
Ustanovitev hudodelske združbe ni pogojena s točno določenimi osebami.
pogodba o štipendiranju - sporna pogodbena določila - razlaga pogodbe - pogodbeni rok - fiksen rok - skupen namen pogodbenih strank - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Toženec bi se moral po presoji pritožbenega sodišča v skladu s Pogodbo zaposliti v Sloveniji vsaj v enem letu od uspešnega zaključka študija v tujini. To je namreč obdobje, za katerega se je toženec v zameno za štipendijo v naprej odpovedal popolnoma svobodni izbiri (kraja oz. države) zaposlitve in ni ne nerazumno dolgo ne nerazumno kratko, glede na čas študija (in štipendiranja). Če je bila namreč pogodbena alternativa temu, da se toženec takoj (v roku 30 dni) zaposli (npr. če se v svojem poklicu ne more, ne uspe), da je eno leto neprekinjeno aktivni iskalec zaposlitve (preko Zavoda RS za zaposlovanje, kar vključuje možnosti, da se bo za ta čas zaposlil tudi na delovnem mestu, ki ne ustreza povsem njegovi izobrazbi), si toženec tudi prvega roka nikakor ne more razlagati drugače, kot da je to (več kot) eno leto. Za ta rok niti sam ne trdi, da bi bil npr. predolg. Logično je potemtakem, da bi se moral zaposliti v Sloveniji vsaj znotraj tega roka. Ker se ni, in ker tudi zaposlitve neprekinjeno v Sloveniji ni iskal eno leto po zaključku študija, je treba ugotoviti, da pogodbe ni izpolnil in je zato na podlagi te dolžan vrniti valorizirano vrednost prejete štipendije.
ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-8. ZMZPP člen 108, 108/6. OZ člen 963.
prometna nesreča - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - hrvaška sodba - priznanje tuje sodne odločbe - kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja pod vplivom alkohola - ugotavljanje alkoholiziranosti - prevalitev dokaznega bremena - obstoj vzročne zveze - kršitev pravice do izjave - dolžnost takojšnjega grajanja procesnih kršitev
Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje na odločitev hrvaškega sodišča v kazenskem postopku, torej na tujo kazensko sodbo, ne more biti vezano v smislu določbe 14. člena ZPP, saj predmetna tuja sodna odločba ni bila priznana v Republiki Sloveniji v predpisanem postopku.
Vzročno zvezo je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo. Vožnja z več kot 0,5 g/kg alkohola v krvi namreč v razmerju med pogodbenima strankama pomeni kršitev pogodbene obveznosti. Zaradi te kršitve obveznosti je tožbeni zahtevek zavarovalnice odškodninske narave. V Splošnih pogojih je zato dogovorjena zavarovalčeva obveznost vrniti zavarovalnici del zneska, ki ga je morala zaradi obvezne narave zavarovanja plačati oškodovanki in sorodnikom umrlega. Te svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti v primeru kršitve pogodbe se toženec razbremeni le, če on, in ne tožnica, dokaže neobstoj vzročne zveze med svojo alkoholiziranostjo in nastankom škode. Izjema od pravila o izgubi zavarovalnih pravic je namreč določena v korist zavarovanca, zato je tudi dogovorjeno, da je to njegovo dokazno breme.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v svojem podjetju (d. o. o.), zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.
odpust dolga v osebnem stečaju - denarna kazen - oprostitev plačila - osebni stečaj
Osebni stečaj ni razlog, zaradi katerega obsojenec ne bi plačal denarne kazni, ki mu je bila izrečena v kazenskem postopku. ZFPPIPP v 1. točki drugega odstavka 408. člena med drugim določa, da odpust obveznosti ne učinkuje za terjatve iz naslova denarne kazni ali odvzema premoženjske koristi, pridobljene s kaznivim dejanjem, izrečenih v kazenskem postopku.
Motoristična čelada, uporabljena za udarec v glavo, je glede na njene splošno znane karakteristike in funkcionalnost sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00002351
ZZZDR člen 4, 4/2, 4/3, 92, 98, 107, 113, 212, 213, 213/1. ZPP člen 82, 409. ZNP člen 35, 35/1, 35/3, 35/5. URS člen 22. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/1.
izvrševanje roditeljske pravice - vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj - zastopanje mladoletnega otroka - tožba za izpodbijanje očetovstva - nadomestitev soglasja starša - kolizijski skrbnik mladoletnika - izpodbijanje in ugotovitev očetovstva - načelo največje koristi otroka - stroški nepravdnega postopka - vsaka stranka krije svoje stroške
Za zastopanje otroka v sodnih postopkih je praviloma upravičen tisti od staršev, kateremu je otrok s sodno odločbo zaupan v varstvo in vzgojo, razen kadar gre za vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj. Vprašanje, da otrok pozna svoj izvor, je vprašanje, ki bistveno vpliva na otrokov razvoj.
Ker mora sodišče o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločiti v skladu z otrokovo koristjo, je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru pravilno opravilo tehtanje med pravico otroka do ohranitve statusa in njegovo pravico, da pozna identiteto svojih naravnih staršev.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe
Za sankcijo toženi stranki z naložitvijo pravdnih stroškov po prvem odstavku 158. člena ZPP je bistveno, ali je tožeča stranka dosegla svoj končni cilj, ali je tožena stranka ravnala tako, kot da je priznala, da je bil tožbeni zahtevek utemeljen
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00002867
URS člen 88, 89. ZPP člen 180, 181. OZ člen 239.
poslovna odškodninska odgovornost - načelo delitve oblasti - določenost tožbenega zahtevka - ugotovitveni zahtevek - pravna korist - izpolnitev obveznosti - kršitev obveznosti - povrnitev škode - odgovornost države za nesprejem pravnega predpisa
Tožnik se je ob podpisu sporazumov moral in mogel zavedati vloge Vlade RS v zakonodajnem postopku in dejstva, da je ureditev zahtevanih sprememb v zakonih odvisna predvsem od poslancev v Državnem zboru. Država ne more biti odškodninsko odgovorna za (ne)sprejem nekega predpisa. Državni zbor je namreč nosilec suverenosti, mandat pa mu na volitvah podelijo volivci. Če ti menijo, da naloge ni dobro opravil, bodo imeli na naslednjih volitvah priložnosti voliti druge predstavnike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00003283
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 171, 171/1.
dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - argumenti za zavrnitev dokaznega predloga - pravica stranke do sodelovanja v postopku - prometna nesreča - deljena odgovornost sopotnika v motornem vozilu
Pravdni stranki sta za ugotovitev pravno relevantnega dejstva (prispevek oškodovanca k nastanku škode) predlagali izvedbo dokaza, ki ga prvostopenjsko sodišče ni izvedlo, niti ga ni zavrnilo, ampak je štelo, da tožena stranka izvedbe tega dokaza ni predlagala. S tem je kršilo pravico strank do sodelovanja v postopku, ki sta bili prikrajšani za dokazovanje dejstva, ki je za odločitev odločilnega pomena, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPVAS člen 8. ZAgrS člen 50, 52, 52/2. ZS člen 3, 3/3.
agrarna skupnost - dedovanje premoženja agrarne skupnosti - uporaba zakona - novi in stari zakon - določitev dediča - članstvo v agrarni skupnosti - zakonska praznina - analogija - nujni delež - rok za izplačilo nujnega deleža
ZAgrS, ki velja od 17. 10. 2015, se ne uporablja za razmerja, ki jih ureja ZPVAS, torej za dedovanje po osebah, ki so jim bile premoženjske pravice vrnjene na podlagi 8. člena ZPVAS in so bile takrat že pokojne. Za te primere je treba uporabiti določbe ZPVAS in ne ZAgrS. Izjema velja, če nihče od dedičev ni član AS in za članstvo tudi noče zaprositi ali iz nje tisti, ki so bili člani, izstopijo. V takem primeru bo namreč podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda (50. člen).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00002450
OZ člen 460, 461, 480. ZVKSES člen 15, 91, 92. ZVPot člen 41.
prodajna pogodba - jamčevanje za stvarne napake - notifikacija - tožbeni zahtevek za znižanje kupnine - oblikovalni tožbeni zahtevek - prekluzivni rok - pravica do sodnega varstva - sprememba sodne prakse
V času vložitve tožbe, s katero je bil postavljen le denarni zahtevek, ni bilo enotne sodne prakse glede vprašanja, ali je treba jamčevalni zahtevek za znižanje kupnine uveljavljati z oblikovalnim zahtevkom ali zadostuje zgolj dajatveni, zato tožnice, ki je zahtevek prilagodila kasneje, ne more zadeti sankcija prekluzije.