Ena od ključnih predpostavk za ustanovitev neposestne zastavne pravice je razpolagalna sposobnost zastavitelja. Zahteva po razpolagalni sposobnosti praktično zlasti pomeni, da mora biti zastavitelj lastnik predmeta zastavne pravice.
Dejanje obdolženega, kot je opisano v prvostopnem krivdnem izreku, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 in ti so v izreku tudi dovolj konkretizirani, da ne more obstajati prav noben dvom o tem, na kakšen način, s kakšnim sredstvom in s kakšnimi posledicami je obdolženi storil v obtožbi očitano mu kaznivo dejanje. Predmet, s katerim je prizadejal oškodovancu poškodbe, navedene v opisu kaznivega dejanja, je po opisu bila železna ročna svetilka (baterija), pri čemer gre za sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, torej za nevarno sredstvo.
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/2. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 156, 158, 158/1, 160.
solastništvo nepremičnine - zakonita predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - stroški postopka - kriteriji za odločitev o stroških - merilo uspeha - povod za tožbo - potrebnost stroškov - krivda stranke - okoliščine primera
Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Tožena stranka je res na koncu uspela. Res pa je po drugi strani tudi, da je bila tožba ob vložitvi utemeljena, po stališču prvostopenjskega sodišča vse dokler ni bilo zopet vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Položaj pa ni enak tistemu, ki ga ureja prvi odstavek 158. člena ZPP, ko je torej zahtevek med pravdo izpolnjen, tožeča stranka pa takoj za tem umakne tožbo. Tožeča stranka namreč tožbe tudi po tem, ko je bilo že vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ni umaknila. Drži tudi pritožbena trditev, da tožena stranka zahtevka ni izpolnila oz. ga ni izpolnila v celoti, le povzročila je to, da povoda za tožbo, ki je bil zaradi njenega ravnanja na začetku podan, sedaj več ni.
Ker se torej obravnavani primer ne prilega nobenemu merilu za odločitev o stroških, je treba odločiti po smislu določb celotnega poglavja o stroških postopka: merilo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP), povod za tožbo (157. člen ZPP in 160. člen ZPP), potrebnost stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP), krivda za nastanek stroškov (156. člen ZPP) ter merilo vseh okoliščin primera (drugi odstavek 154. člena ZPP).
razdedinjene nujnega dediča - sporna dejstva med dediči - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča
V primeru, če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje, to je tisti, ki bi dobil delež razdedinjenega, če bi bilo razdedinjenje utemeljeno. Ker je v obravnavanem primeru oporočni dedič tisti, ki se sklicuje na razdedinjenje, je pravilna odločitev, da se na pravdo napoti on.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno izpostavlja bistveno dejstvo, da je bil tožnik celotno vtoževano obdobje zaposlen v svojem podjetju (d. o. o.), zaradi česar mu je sodišče prve stopnje nezakonito priznalo delovno razmerje s toženo stranko. Delavec namreč ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1 in iz uveljavljene sodne prakse.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003332
OZ člen 239, 239/2, 282, 625, 625/1, 635, 637, 637/2, 639, 639/5. ZVPot člen 37, 37c, 37c/3, 38, 38/1, 38/2.
izpolnitev obveznosti - pogodbena obveznost - pravilnost izpolnitve - podjemna pogodba (pogodba o delu) - montažna dela - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni roki - jamčevalni roki kot prekluzivni roki - pravice potrošnika - obvestilo o stvarni napaki - povrnitev škode
Skladno s tretjim odstavkom 37.c člena ZVPot pa pravice potrošnika (kupca) iz naslova stvarnih napak iz prvega odstavka istega člena, kjer je našteta tudi pravica do vrnitve plačanega zneska, ugasnejo s potekom dveh let od dneva, ko je o stvarni napaki obvestil prodajalca.
trditveno in dokazno breme - zahteva sklepčnosti - zahteva dokazanosti - domneva alkoholiziranosti - izpodbijanje domneve alkoholiziranosti - izguba zavarovalnih pravic - dokazni predlog - materialno procesno vodstvo
Ker tožeča stranka konkretiziranega dokaznega predloga po tožnikovem zaslišanju zaradi izpodbijanja domneve o alkoholiziranosti ni dala, jo je sodišče v okviru materialnega procesnega vodstva (čl. 285 ZPP) pozvalo v smeri dokazne pobude. Tožeča stranka je predlagala dokaze, s katerimi domneve alkoholiziranosti ni uspela izpodbiti. Le če bi sodišče nedopustno zavrnilo tožnikov dokazni predlog, bi to pomenilo kršitev pravice do izjave v postopku. Ker pa tožeča stranka dokaznega predloga za svoje zaslišanje za razjasnjevanje navedb o izpodbijanju domneve alkoholiziranosti ni podala, tudi zatrjevana kršitev ni nastala. Predlog za tožnikovo zaslišanje je bil podan za dokazovanje drugih relevantnih dejstev, vztrajanje pri dokazilih "kot do sedaj", na kar se sklicuje tožnik v pritožbi, za uspeh ni dovolj.
vročanje sodnih pisanj - vročitev sodnih pisanj - kršitev pravil o vročanju - dejanski prejem pisanja - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - dokaz o prejemu sodnega pisanja - vpogled v spis - fotokopiranje listin v spisu
Iz gramatikalna razlage določbe šestega odstavka 139. člena ZPP izhaja, da je možno to določbo uporabiti le v primeru, ko naslovnik pisanje dejansko prejme in ne zadošča zgolj, da se z obstojem pisanja seznani. Dokazni standard je glede na posledico, ki ga ima ta določba za prejemnika pisanja (pisanje se šteje za vročeno) postavljen visoko, in sicer iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-554/10 z dne 15. 12. 2010 izhaja, da se šteje, da je bila vročitev kljub napakam pri formalnosti vročanja opravljena tedaj, ko je gotovo, da je stranka sodno pisanje dejansko prejela. To pomeni, da mora imeti sodišče za prejem pisanja zanesljiv dokaz.
Takšen dokaz ni samo vročilnica kot javna listina, kot to zmotno meni dolžnica, ampak je lahko tudi potrdilo o izročitvi fotokopije konkretnega pisanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003260
URS člen 26. ZPP člen 70, 70-6, 72, 151, 154, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 15, 15/1. ZDPra člen 7, 16, 16/1, 162.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravnosti sodnikovega ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - izčrpanje pravnih sredstev - zastopanje državnega pravobranilstva - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje pravno odločilnih dejstev
Pri razlagi pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja, ki je osrednja predpostavka odškodninske odgovornosti, je treba izhajati iz narave sodnikovega dela, zaradi česar tega pojma ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Protipravnost je podana le, če gre za kvalificirano stopnjo napačnosti.
Predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države je, da prizadeta stranka izčrpa vsa pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne pravnomočne sodne odločbe.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - ugotovitev vrednosti - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - postopek za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek vrnitve takse
Ugotovitev vrednosti dodatno najdenega zapustnikovega premoženja ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ampak predstavlja le podlago za izračun zapuščinske takse, zato ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Čeprav je ocenjena vrednost morebiti napačna, je s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003199
URS člen 22, 34. ZIZ člen 15, 42, 42/2. ZPP člen 132, 132/4, 132/7, 141a, 141a/7, 145, 145/1.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - varen elektronski predal - izjava o vročanju v varen elektronski predal - uporaba varnega elektronskega predala - naslov za obveščanje - sprememba naslova - pravilnost vročitve - fikcija vročitve - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - namen določbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - povprečna skrbnost
Dolžnik pred prvo vročitvijo sklepa v izvršilni zadevi ne more biti seznanjen z dejstvom, da se zoper njega vodi izvršilni postopek, in tako ne more podati izjave, da želi vročanje pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Zgolj dejstvo, da je imel dolžnik v konkretnem postopku odprt varen elektronski predal, pa ne omogoča vročanja po varni elektronski poti oziroma v takšnem primeru ne more nastopiti fikcija vročitve.
posredna škoda - izguba na zaslužku - premoženjska škoda - materialna škoda - nematerialna škoda - odmera odškodnine za nematerialno škodo - posredni oškodovanec - tuja pomoč - pomoč družinskih članov
ZOZP, ki kot specialni predpis ureja povrnitev škode na podlagi obveznega zavarovanja v prometu, predvideva povrnitev škode neposrednim oškodovancem. Izguba na zaslužku tožnikove matere - zaradi tožnikove oskrbe je bila v bolniškem staležu in zato prejela nižjo plačo, kot bi jo v primeru, da bi delala - zato ni pravno priznana škoda. Zato tožnik s cesijo te terjatve ni pridobil.
preživninska obveznost - preživljanje polnoletnega otroka, ki se redno šola - zamudna sodba - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo
Pritožbene navedbe o neizkazanosti rednega šolanja, pa tudi zatrjevanja o tožničinih prihodkih preko študentskega servisa, ne morejo imeti želene teže. Tovrstne ugovore bi moral toženec pravočasno uveljavljati v odgovoru na tožbo.
ZDavP-2 člen 3, 3/4, 126, 126/2, 126a, 145, 145/2, 145/2-9. ZIZ člen 17, 55.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - odločanje o ugovoru zoper sklep o izvršbi - zastaranje pravice do izterjave davka - davek - stroški davčne izvršbe
Višje sodišče v zvezi z navedenimi pritožbenimi trditvami ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ugotovilo prekrivanje nekaterih terjatev iz naslova prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s seštevanjem posameznih zneskov z istim datumom izvršljivosti v seznamu izvršilnih naslovov z dne 15. 7. 2013 (59. do 79. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), pri čemer je pojasniti, da gre v primerjavi s seznamom z dne 22. 6. 2007 oziroma z dne 16. 12. 2010 le za drugačen prikaz terjatev iz istovrstnih izvršilnih naslovov. Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.Tako starejša seznama prikazujeta skupen obračun prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupen obračun prispevkov za zdravstveno zavarovanje za posamezni mesec v določenem letu, medtem ko so v seznamu z dne 15. 7. 2013 prikazani ločeno za isto obdobje, kar je upnica tudi pojasnila v pritožbi.
Izvršilne naslove za izterjavo davkov (in z njimi izenačenih dajatev) opredeljuje 145. člen ZDavP-2 oziroma pred njegovo uveljavitvijo 131. člen ZDavP-1 in pred njim 44. člen ZDavP. Po vseh navedenih določbah sta izvršljiv obračun davka in izvršljiva odločba o odmeri davka samostojna izvršilna naslova, seznam izvršilnih naslovov pa je zbir že izdanih izvršilnih naslovov, ki te lastnosti z združitvijo v seznam ne izgubijo.
Če je v predmetni zadevi še sprejemljivo sprejeti kot primeren različni prikaz terjatev iz posameznih istovrstnih izvršilnih naslovov v seznamih izvršilnih naslovov, pa ni mogoče sprejeti kot istih terjatev, če se le-te ne ujemajo niti glede označbe vrste izvršilnega naslova niti po višini.
Sodišče prve stopnje je v 42. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo na določbo četrtega odstavka 3. člena ZDavP-2, v skladu s katero so stroški in obresti pripadajoče dajatve, ki se štejejo za davek iz drugega odstavka tega člena, če ni z zakonom drugače določeno (drugačne določbe glede zastaranja pravice do izterjave obresti in stroškov ZDavP-2 ne vsebuje). Glede obresti in stroškov postopka pobiranja davkov je vsebinsko enako določbo vseboval tudi četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, ki se je uporabljal do 31. 12. 2007. Upoštevaje navedeni določbi se torej tudi za zastaranje pravice do izterjave obresti in stroškov kot davka uporabljajo določbe teh zakonov o zastaranju. ZDavP, ki se je uporabljal do 31. 12. 2004, pa ni vseboval določbe, kot jo vsebujeta četrti odstavek 3. člena ZDavP-2 oziroma četrti odstavek 2. člena ZDavP-1, je pa v 96. in 97. členu izrecno predpisoval zastaranje pravice do izterjave tudi obresti in stroškov prisilne izterjave.
Pojasnjeno je že bilo, da izvršilno sodišče pazi na zastaranje pravice do izterjave davka po uradni dolžnosti, tako da mora po uradni dolžnosti ugotavljati tudi okoliščine s tem v zvezi.
neupravičena pridobitev - verzijski zahtevek - obogatitev - prizidek k zgradbi - vlaganja v nepremičnino - vlaganja v nepremičnino tretjega - povečanje vrednosti nepremičnine
Toženec je s tem, ko je postal solastnik nepremičnine, na kateri stoji prizidek, postal solastnik vsega, kar je na, nad ali pod zemljiščem, torej tudi prizidka (8. člen SPZ). Z vlaganji (gradnjo prizidka) ni bil obogaten, saj je (ob upoštevanju tožnikovih trditev) nepremičnino dobil v solast po izvršenih vlaganjih in zato tožniku tudi ni dolžan ničesar plačati. Ker je vlaganja tožnik po lastnih trditvah opravil še v času, ko je bila solastnica nepremičnine M. L., bi lahko bila le ona tista, ki je bila z vlaganji tožnika obogatena.
stroški postopka - pravočasnost predloga za povrnitev stroškov - potrebnost stroškov - sedež odvetnika izven kraja sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potni stroški odvetnika
V primeru okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, ko je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, lahko stranka na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema zamudne sodbe.
Stranka ima v postopku pravico svobodno izbrati odvetnika izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek, vendar pa teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je v skladu z določilom 155. člena ZPP dolžna povrniti zgolj potrebne stroške za postopek. Da bi bile za izbiro odvetnika zunaj sedeža sodišča podane posebne okoliščine (npr. specialistično znanje odvetnika), pa toženec v postopku ni zatrjeval.
Ker tožnik ni dokazal nastanka zatrjevane prometne nesreče, ki pomeni zavarovalni primer, mu toženka ni dolžna na podlagi 943. člena OZ izplačati vtoževane zavarovalnine.
uradni zaznamek o izjavi osumljenca - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - načelo proste presoje dokazov - zakonski znaki kaznivega dejanja - graja dokazne ocene - direktni naklep - izrek zaporne kazni - omilitev kazni - kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let
Kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let po tretjem odstavku 173. člena KZ-1 stori učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj, duhovnik, zdravnik ali druga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno občuje ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, ki še ni stara petnajst let in mu je zaupana v učenje, vzgojo, zdravljenje, varstvo ali oskrbo. Bistvo tega kaznivega dejanja je v izkoriščanju storilčevega avtoritativnega položaja, tako da oseba, ki je storilcu zaupana v eni od navedenih oblik vzgojnih dejavnosti, dopusti spolno občevanje ali druga spolna dejanja, česar brez vpliva storilčevega položaja ne bi storila.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4. KZ-1 člen 196, 196/1.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ovire za odpust obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev
Zmotno je pritožbeno stališče, da so ovire za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP podane le v primeru, kadar gre za pravnomočno obsodbo za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki je kot tako umeščeno v KZ-1.
Ustaljena sodna praksa je že zavzela stališče, da pri zakonski oviri za odpust obveznosti zaradi pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu ne gre le za tista kazniva dejanja, ki so nomotehnično umeščena v 23. in 24. poglavje KZ-1, pač pa je zakonsko opredelitev kaznivih dejanj po 399. členu ZFPPIPP treba presojati po objektivnih elementih, ki so podobni elementom kaznivih dejanj zoper premoženje in gospodarstvo.
OZ člen 179, 182. ZPP člen 306, 306/3, 307, 307/4.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - poškodba ob porodu - prevozni stroški - predlog za poravnavo - duševne bolečine zaradi skaženosti
Pri izdaji končne odločbe o odškodnini za nepremoženjsko škodo morebitni predhodni predlog poravnave sodnika ne veže.