nagrada izvršitelju - stroški izvršitelja - izpraznitev in izročitev nepremičnin - deložacija - vročitev sklepa o izvršbi - neizveden rubež - analogija - pomoč policije pri opravi izvršilnih dejanj - obvestila csd - dolžnost obvestitve - ogled nepremičnine - materialni stroški
Izvršitelj ni upravičen do sorazmerno nižjega plačila, če deložacija ni (v celoti) uspešna ali če ostane neizvedena.
Pošiljanja obvestil pristojnim organom (policiji, CSD) ne gre označiti za opravljanje izvršilnih dejanj, temveč za stroške, ki so potrebni za opravo posameznega izvršilnega dejanja in katerih povrnitev izvršitelj lahko zahteva po 10. členu Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
V Pravilniku o opravljanju službe izvršitelja sicer ni izrecno predpisano, da bi moral izvršitelj v postopku izpraznitve in izročitve nepremičnine predhodno opraviti ogled nepremičnine, vendar pa to opravilo izvršitelja logično izhaja iz same narave nameravanega izvršilnega dejanja. Oprava ogleda pred razpisom deložacije je dejansko nujno izvršilno dejanje, in sicer tako za določitev obsega in načina oprave konkretne izvršbe ter preprečitve nastanka nepotrebnih stroškov, kot tudi zaradi spoštovanja dostojanstva oseb, ki jih je treba izseliti.
Kilometrine oziroma potnih stroškov v osnovi za izračun materialnih stroškov ni mogoče upoštevati.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - namen zavarovanja z začasno odredbo - reivindikacijski zahtevek - negatorna tožbe - prepoved bodočega vznemirjanja
Po prvem odstavku 273. člena ZIZ sme sodišče za zavarovanje nedenarne terjatve izdati vsako začasno odredbo, s katero je mogoče doseči namen zavarovanja, kar je materialnopravni pogoj za izdajo začasne odredbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00002356
SPZ člen 23, 40, 49. ZZK-1 člen 41. ZPP člen 99, 99/4, 115, 115/1.
tožba na nedopustnost zavarovanja terjatve - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - zavezovalni pravni posel - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - upravičeni razlogi za preložitev naroka
Ker je tožnica v konkretnem primeru razpolagala zgolj z zavezovalnim pravnim poslom, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da do prenosa lastninske pravice med dolžnico toženke in tožnico ni prišlo.
ZPP člen 14, 339, 339/2, 339/2-8. ZMZPP člen 108, 108/6. OZ člen 963.
prometna nesreča - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - hrvaška sodba - priznanje tuje sodne odločbe - kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja pod vplivom alkohola - ugotavljanje alkoholiziranosti - prevalitev dokaznega bremena - obstoj vzročne zveze - kršitev pravice do izjave - dolžnost takojšnjega grajanja procesnih kršitev
Pritožba pravilno opozarja, da sodišče prve stopnje na odločitev hrvaškega sodišča v kazenskem postopku, torej na tujo kazensko sodbo, ne more biti vezano v smislu določbe 14. člena ZPP, saj predmetna tuja sodna odločba ni bila priznana v Republiki Sloveniji v predpisanem postopku.
Vzročno zvezo je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo. Vožnja z več kot 0,5 g/kg alkohola v krvi namreč v razmerju med pogodbenima strankama pomeni kršitev pogodbene obveznosti. Zaradi te kršitve obveznosti je tožbeni zahtevek zavarovalnice odškodninske narave. V Splošnih pogojih je zato dogovorjena zavarovalčeva obveznost vrniti zavarovalnici del zneska, ki ga je morala zaradi obvezne narave zavarovanja plačati oškodovanki in sorodnikom umrlega. Te svoje pogodbeno dogovorjene obveznosti v primeru kršitve pogodbe se toženec razbremeni le, če on, in ne tožnica, dokaže neobstoj vzročne zveze med svojo alkoholiziranostjo in nastankom škode. Izjema od pravila o izgubi zavarovalnih pravic je namreč določena v korist zavarovanca, zato je tudi dogovorjeno, da je to njegovo dokazno breme.
Upnik je s sklepom o predhodni odredbi predčasno začel izvršbo s prvim izvršilnim dejanjem, katerega posledica je bila zastavna pravica na premičninah. Slednjo je opravičil z vložitvijo pravočasnega predloga za izvršbo. Od tega trenutka dalje deli postopek zavarovanja in v njem opravljena dejanja usodo izvršilnega postopka. Sodišče v izvršilnem postopku tudi ni moglo po uradni dolžnosti razveljaviti dejanja zavarovanja, ker ga ni dovolilo. Dovolilo ga je sodišče v postopku zavarovanja in to ga lahko razveljavi v svojem postopku. Da se postopka zavarovanja in izvršbe vodita ločeno v dveh spisih, je stvar administrativne ureditve s Sodnim redom. Upnik se je zanesel na domnevo lastništva iz drugega odstavka 11. člena Stvarnopravnega zakonika. Zato ni tretjemu neutemeljeno povzročil stroškov prvega ugovora.
URS člen 33. ZIZ člen 17, 32, 71, 71/1, 71/1-1, 169, 226, 226/3, 238f, 238f/1.
sklep o denarni kazni - izvršba na podlagi sodne odločbe - formalna legaliteta - izvršba na nepremičnine - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Izvršilno sodišče je pri izterjavi denarne kazni po uradni dolžnosti na višino denarne kazni izrečene s sklepom, ki predstavlja izvršilni naslov, vezano in ne more presojati njene pravilnosti in zakonitosti.
Izdani sklep tudi neutemeljeno ne posega v dolžničino z Ustavo RS zagotovljeno pravico do stanovanja in lastninsko pravico. Podano je sorazmerje med izvršilnim sredstvom in zneskom, ki se izterjuje (10.000,00 EUR), dolžnica pa je bila v sklepu o izvršbi tudi poučena, da lahko predlaga naj sodišče dovoli drugo sredstvo izvršbe ali opravi izvršbo na drugo nepremičnino in se tega sredstva ni poslužila. Prav tako pa višje sodišče ocenjuje, da je izvršba na nepremičnino tudi sorazmerna z zasledovanim ciljem predmetnega izvršilnega postopka. Z izterjavo denarne kazni v predmetnem postopku se namreč želi doseči vplivanje na dolžničino voljo, da bo izpolnila svojo obveznost iz izvršilnega naslova, to je omogočila stike otroka z očetom. S tem se zagotavlja temeljna otrokova pravica in varujejo njegove koristi, ki jih je sodišče ugotovilo s tem, ko je dovolilo sodno poravnavo.
Vložena ustavna pritožba ne predstavlja izrednega pravnega sredstva v smislu 1. točke prvega odstavka 71. člena ZIZ.
Dejanje obdolženega, kot je opisano v prvostopnem krivdnem izreku, ima vse zakonske znake kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po drugem v zvezi s prvim odstavkom 122. člena KZ-1 in ti so v izreku tudi dovolj konkretizirani, da ne more obstajati prav noben dvom o tem, na kakšen način, s kakšnim sredstvom in s kakšnimi posledicami je obdolženi storil v obtožbi očitano mu kaznivo dejanje. Predmet, s katerim je prizadejal oškodovancu poškodbe, navedene v opisu kaznivega dejanja, je po opisu bila železna ročna svetilka (baterija), pri čemer gre za sredstvo, s katerim se lahko telo hudo poškoduje, torej za nevarno sredstvo.
SPZ člen 66, 66/3. OZ člen 512, 512/2. ZPP člen 154, 154/1, 154/2, 155, 155/1, 156, 158, 158/1, 160.
solastništvo nepremičnine - zakonita predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - stroški postopka - kriteriji za odločitev o stroških - merilo uspeha - povod za tožbo - potrebnost stroškov - krivda stranke - okoliščine primera
Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki povrniti stroške. Tožena stranka je res na koncu uspela. Res pa je po drugi strani tudi, da je bila tožba ob vložitvi utemeljena, po stališču prvostopenjskega sodišča vse dokler ni bilo zopet vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Položaj pa ni enak tistemu, ki ga ureja prvi odstavek 158. člena ZPP, ko je torej zahtevek med pravdo izpolnjen, tožeča stranka pa takoj za tem umakne tožbo. Tožeča stranka namreč tožbe tudi po tem, ko je bilo že vzpostavljeno prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ni umaknila. Drži tudi pritožbena trditev, da tožena stranka zahtevka ni izpolnila oz. ga ni izpolnila v celoti, le povzročila je to, da povoda za tožbo, ki je bil zaradi njenega ravnanja na začetku podan, sedaj več ni.
Ker se torej obravnavani primer ne prilega nobenemu merilu za odločitev o stroških, je treba odločiti po smislu določb celotnega poglavja o stroških postopka: merilo uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP), povod za tožbo (157. člen ZPP in 160. člen ZPP), potrebnost stroškov (prvi odstavek 155. člena ZPP), krivda za nastanek stroškov (156. člen ZPP) ter merilo vseh okoliščin primera (drugi odstavek 154. člena ZPP).
razdedinjene nujnega dediča - sporna dejstva med dediči - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča
V primeru, če nastane spor o utemeljenosti razdedinjenja, mora utemeljenost dokazati tisti, ki se na razdedinjenje sklicuje, to je tisti, ki bi dobil delež razdedinjenega, če bi bilo razdedinjenje utemeljeno. Ker je v obravnavanem primeru oporočni dedič tisti, ki se sklicuje na razdedinjenje, je pravilna odločitev, da se na pravdo napoti on.
domneva o umiku predloga v nepravdnem postopku - nepristop na prvi narok
Predlagatelj je bil na narok pravilno vabljen, vendar se vabilu ni odzval, niti ni poslal pooblaščenca ali opravičil svojega izostanka, zato se - skladno z določbo 23. člena ZNP - šteje, da je predlog umaknil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003260
URS člen 26. ZPP člen 70, 70-6, 72, 151, 154, 214, 214/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. ZVPSBNO člen 15, 15/1. ZDPra člen 7, 16, 16/1, 162.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - protipravnosti sodnikovega ravnanja - kvalificirana stopnja napačnosti - izčrpanje pravnih sredstev - zastopanje državnega pravobranilstva - stroški zastopanja državnega pravobranilstva - zavrnitev dokaznega predloga - dokazovanje pravno odločilnih dejstev
Pri razlagi pojma protipravnosti sodnikovega ravnanja, ki je osrednja predpostavka odškodninske odgovornosti, je treba izhajati iz narave sodnikovega dela, zaradi česar tega pojma ni mogoče enačiti z (vsemi) razlogi, zaradi katerih bi bila izpodbijana sodna odločba lahko spremenjena ali razveljavljena v postopku z rednimi ali izrednimi pravnimi sredstvi. Protipravnost je podana le, če gre za kvalificirano stopnjo napačnosti.
Predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države je, da prizadeta stranka izčrpa vsa pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku dosegla razveljavitev, spremembo ali ugotovitev nezakonitosti sporne pravnomočne sodne odločbe.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - ugotovitev vrednosti - odmera sodne takse v zapuščinskem postopku - obvezne sestavine sklepa o dedovanju - postopek za plačilo sodne takse - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - postopek vrnitve takse
Ugotovitev vrednosti dodatno najdenega zapustnikovega premoženja ne spada med obvezne sestavine sklepa o dedovanju, ampak predstavlja le podlago za izračun zapuščinske takse, zato ne more vplivati na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Čeprav je ocenjena vrednost morebiti napačna, je s pritožbo zoper dodatni sklep o dedovanju ni mogoče izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00003199
URS člen 22, 34. ZIZ člen 15, 42, 42/2. ZPP člen 132, 132/4, 132/7, 141a, 141a/7, 145, 145/1.
vročanje pisanj - vročanje sklepa o izvršbi - vročanje po elektronski poti - elektronsko vročanje - varen elektronski predal - izjava o vročanju v varen elektronski predal - uporaba varnega elektronskega predala - naslov za obveščanje - sprememba naslova - pravilnost vročitve - fikcija vročitve - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - namen določbe - pravica do enakega varstva pravic - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - povprečna skrbnost
Dolžnik pred prvo vročitvijo sklepa v izvršilni zadevi ne more biti seznanjen z dejstvom, da se zoper njega vodi izvršilni postopek, in tako ne more podati izjave, da želi vročanje pisanj po elektronski poti v varen poštni predal. Zgolj dejstvo, da je imel dolžnik v konkretnem postopku odprt varen elektronski predal, pa ne omogoča vročanja po varni elektronski poti oziroma v takšnem primeru ne more nastopiti fikcija vročitve.
Tožena stranka ima tako zaradi odstopa od pogodbe enake pravice kot pri razvezi pogodbe zaradi neizpolnitve pogodbe. Torej pravice kot te določa 111. člen OZ in drugi odstavek 8. člena med pravdnima strankama sklenjene Pogodbe, kar pomeni, da ima tožena stranka, ki je pogodbo izpolnila in tožeči stranki plačala za neizvedena dela, pravico do vrnitve plačanih zneskov. Prav tako ima pravico do plačila obresti od dneva, ko je tožeča stranka plačila prejela, kakor to utemeljeno uveljavlja tožena stranka z nasprotno tožbo.
refleksna škoda - podjemna pogodba (pogodba o delu)
Pravica naročnika zahtevati povrnitev refleksne škode se presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti (peti odstavek 639. člena OZ v zvezi s tretjim odstavkom 468. člena OZ). To pa pomeni, da za povrnitev refleksne škode ni treba, da bi bile izpolnjene posebne predpostavke podjemnikove odgovornosti za napake opravljenega dela (pravočasno obvestilo o napaki; pogoj, da se napaka pojavi v jamčevalnem roku; sodno uveljavljanje zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku). V zvezi z uveljavljanjem zahtevka za povrnitev refleksne škode tudi ni mogoče govoriti o pozivu "k odpravi napak", saj navedena škoda ne predstavlja neposredne škode.
preizkus ali so še dani razlogi za pripor - razlogi za pripor - ponovitvena nevarnost sklep o podaljšanju pripora - utemeljeni sum - nepopolna ali zmotna ugotovitev dejanskega stanja - nekonkretizirana pritožba - razlogi o odločilnih dejstvih pripor
Ustanovitev hudodelske združbe ni pogojena s točno določenimi osebami.
pogodba o štipendiranju - sporna pogodbena določila - razlaga pogodbe - pogodbeni rok - fiksen rok - skupen namen pogodbenih strank - zaposlitev v Republiki Sloveniji
Toženec bi se moral po presoji pritožbenega sodišča v skladu s Pogodbo zaposliti v Sloveniji vsaj v enem letu od uspešnega zaključka študija v tujini. To je namreč obdobje, za katerega se je toženec v zameno za štipendijo v naprej odpovedal popolnoma svobodni izbiri (kraja oz. države) zaposlitve in ni ne nerazumno dolgo ne nerazumno kratko, glede na čas študija (in štipendiranja). Če je bila namreč pogodbena alternativa temu, da se toženec takoj (v roku 30 dni) zaposli (npr. če se v svojem poklicu ne more, ne uspe), da je eno leto neprekinjeno aktivni iskalec zaposlitve (preko Zavoda RS za zaposlovanje, kar vključuje možnosti, da se bo za ta čas zaposlil tudi na delovnem mestu, ki ne ustreza povsem njegovi izobrazbi), si toženec tudi prvega roka nikakor ne more razlagati drugače, kot da je to (več kot) eno leto. Za ta rok niti sam ne trdi, da bi bil npr. predolg. Logično je potemtakem, da bi se moral zaposliti v Sloveniji vsaj znotraj tega roka. Ker se ni, in ker tudi zaposlitve neprekinjeno v Sloveniji ni iskal eno leto po zaključku študija, je treba ugotoviti, da pogodbe ni izpolnil in je zato na podlagi te dolžan vrniti valorizirano vrednost prejete štipendije.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00003332
OZ člen 239, 239/2, 282, 625, 625/1, 635, 637, 637/2, 639, 639/5. ZVPot člen 37, 37c, 37c/3, 38, 38/1, 38/2.
izpolnitev obveznosti - pogodbena obveznost - pravilnost izpolnitve - podjemna pogodba (pogodba o delu) - montažna dela - jamčevanje za stvarne napake - jamčevalni roki - jamčevalni roki kot prekluzivni roki - pravice potrošnika - obvestilo o stvarni napaki - povrnitev škode
Skladno s tretjim odstavkom 37.c člena ZVPot pa pravice potrošnika (kupca) iz naslova stvarnih napak iz prvega odstavka istega člena, kjer je našteta tudi pravica do vrnitve plačanega zneska, ugasnejo s potekom dveh let od dneva, ko je o stvarni napaki obvestil prodajalca.
stroški postopka - pravočasnost predloga za povrnitev stroškov - potrebnost stroškov - sedež odvetnika izven kraja sodišča - povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča - potni stroški odvetnika
V primeru okoliščin, ki povzročijo konec postopka zunaj obravnave, za kar gre tudi v obravnavanem primeru, ko je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo, lahko stranka na podlagi sedmega odstavka 163. člena ZPP zahteva povrnitev stroškov v petnajstih dneh od prejema zamudne sodbe.
Stranka ima v postopku pravico svobodno izbrati odvetnika izven sedeža sodišča, pred katerim teče postopek, vendar pa teh stroškov ne more prevaliti na nasprotno stranko, ki je v skladu z določilom 155. člena ZPP dolžna povrniti zgolj potrebne stroške za postopek. Da bi bile za izbiro odvetnika zunaj sedeža sodišča podane posebne okoliščine (npr. specialistično znanje odvetnika), pa toženec v postopku ni zatrjeval.
sprememba opisa kaznivega dejanja s strani sodišča - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Način obdolženčevega grobega ravnanja z oškodovanko je odločilno dejstvo, zato mora imeti sodba o tem, na podlagi česa zaključuje, da je obdolžencu zatrjevan način storitve dokazan, razloge, kadar pa vanj poseže, pa mora imeti razloge tudi o tem, zakaj je opis kaznivega dejanja glede tega spremenilo.