izvedenina - izvedensko mnenje - nagrada in stroški izvedenca
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev je podana v Pravilniku o sodnih izvedencih in cenilcih. Po 4. odst. 52. člena Pravilnika sodnemu izvedencu med drugim pripada tudi povračilo stroškov za čas potovanja na sodišče za vsake začete pol ure po 10,00 EUR. Povračilo iz navedenega naslova je pogojeno z vsako začeto pol ure potovanja na sodišče in nazaj. Priglašeni strošek iz tega naslova mora biti določno specificiran.
V skladu s četrtim odstavkom 263. člena ZUP se po preteku treh let od dokončnosti odločbe obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti. Prvostopenjsko sodišče je tako, kakor tožena stranka v predsodnem postopku, pravilno ugotovilo, da predlog za obnovo postopka s strani pritožnika ni bil vložen v roku 3 let od dokončnosti odločbe, saj je odločba katere obnova se predlaga postala dokončna 18. 7. 2009, predlog pa je tožnik podal 22. 9. 2009.
izbris subjekta vpisa iz sodnega registra - izbris subjekta iz sodnega registra brez likvidacije - pravica do zasebne lastnine
Domneva iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP se po oceni pritožbenega sodišča nanaša zgolj na tiste subjekte vpisa, ki so dosegli vpis poslovnega naslova v sodni register na naslovu, na katerem je objekt, katerega lastnik jim sploh ni dal dovoljenja za poslovanje na tem naslovu.
Pokojninska doba je bila tožniku priznana šele z odločbo z dne 8. 4. 2015 in ne na podlagi ZPIZ-2 in je po svoji vsebini konstitutivna odločba. Ob upoštevanju prvega odstavka 108. člena ZPIZ-2, da zavarovanec pridobi pravico iz obveznega zavarovanja z dnem, ko so izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice po tem zakonu, je tožnik pogoje po 5. členu 37. člena ZPIZ-2 izpolnjeval že ob vložitvi zahteve za vštetje zavarovalne dobe v pokojninsko dobo z dnem 11. 2. 2015. To je z dnem, ko je tožnik vložil zahtevo za vštetje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo. V skladu z drugim odstavkom 118. člena ZPIZ-2 gre zavarovancu pravica do odstotno povečane pokojnine od naslednjega dne po vložitvi zahteve. Posledično je tožnik od dneva vložitve zahteve (11. 2. 2015) upravičen tudi do ugodnejšega vrednotenja pokojninske dobe brez dokupa.
predlog za obnovo postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - obnova postopka, če se sodna odločba opira na ponarejeno listino - kaznivo dejanje - pravnomočna sodba v kazenskem postopku - obstoj kaznivega dejanja kot predhodno vprašanje - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka
Stranka lahko predlaga obnovo postopka, če po pravnomočnosti sodbe izve za nova dejstva in nove dokaze, na podlagi katerih bi bila zanjo lahko izdana ugodnejša odločba, kolikor bi bila ta dejstva znana in dokazi uporabljeni že v prejšnjem postopku (10. točka 394. člena ZPP). V primeru, da stranka izve za taka dejstva in dokaze, mora obnovo postopka predlagati v tridesetih dneh od dneva, ko je stranka mogla navesti sodišču nova dejstva oziroma nova dokazila (6. točka prvega odstavka 396. člena ZPP). Pomembno je kdaj bi stranka ob potrebni skrbnosti lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nova dokazila, ne pa kdaj je ta nova dokazila dobila, da bi jih predložila sodišču.
Tožeča stranka je kot naročnik bančne garancije aktivno legitimirana za zahtevek na prepoved unovčitve garancije ter za zahtevek, da se že podani zahtevek za unovčitev umakne. Na to okoliščina, da je bila bančna garancija izdana v zavarovanje dolga družbe R. d. o. o., ne vpliva.
Ni nujno, da bi tožeča stranka zahtevala ugotovitev obstoja pravnega razmerja med njo in toženo stranko, temveč lahko z ugotovitveno tožbo zahteva tudi ugotovitev pravnega razmerja do tretje osebe; nujno pa je, da tožeča stranka izkaže pravni interes, da se to razmerje ugotovi prav v pravdi med njo in toženko.
Če pogodbena obveznost ni izpolnjena, ima pogodbi zvesta stranka bodisi izpolnitveni interes bodisi interes, da pride do prenehanja pogodbe. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je prva toženka s sklenitvijo Aneksa 3 izkazala interes vztrajati pri izpolnitvi Pogodbe z znižanim zneskom sofinanciranja. Zato prva toženka zaradi uveljavljanja istih napak ne more doseči drugačne pravne posledice od tiste, ki si jo je že izbrala. To bi bilo namreč v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, saj velja prepoved nasprotovanja poprejšnjemu ravnanju.
pogodba o zaposlitvi - ničnost - poslovna sposobnost - duševna bolezen
Tožnica je imela v obdobju, ko je bila sklenjena sporna pogodba o zaposlitvi in nadaljnjem obdobju, ko ji je tožena stranka v podpis ponudila anekse, paranoidno blodnjavo motnjo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pogodba o zaposlitvi (vključno z aneksi) nična. Tožnica namreč zaradi duševne bolezni ni bila sposobna veljavno izraziti volje, potrebne za veljavno sklenitev pogodbe.
Ker vložnik vloge z dne 27. 3. 2017 v postavljenem roku ni popravil tako, kot mu je bilo naloženo s sklepom o popravi, niti ni zaprosil za brezplačno pravno pomoč, je sodišče njegovo nepopolno vlogo v skladu s petim odstavkom 108. člena ZPP zavrglo. Ta določa, da če vložnik vloge ne popravi ali je dopolni tako, da je primerna za obravnavo, sodišče vlogo zavrže.
obstoj dejanskega delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - rok za sodno varstvo - razlog za zavrženje tožbe - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - sodna razveza
S tem ko je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja za čas od 1. 6. 2015 do 30. 9. 2015, je utemeljeno ugodilo tudi zahtevku za ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 1. 10. 2015 dalje. Ugotovljen obstoj elementov delovnega razmerja do 30. 9. 2015 pomeni, da obstaja delovno razmerje za nedoločen čas, ki s 1. 10. 2015, to je z iztekom nezakonito sklenjenih pogodb civilnega prava, ni prenehalo. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki s 1. 10. 2015 ni prenehalo.
III. kategorija invalidnosti - preostala delovna zmožnost
Sodišče prve stopnje je po prepričanju pritožbenega sodišča v izvedenskem mnenju sodne izvedenke specialistke medicine dela, prometa in športa imelo dovolj strokovno prepričljive podlage in utemeljeno tožbeni zahtevek zavrnilo. Zato so pritožbene navedbe, da je pri tožnici prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in da ni zmožna opravljati organiziranega pridobitnega dela in prav tako ne svojega poklica in da nima več preostale delovne zmožnosti, neutemeljene.
OZ člen 111., 111/2, 448., 448/1.. ZPP člen 339., 339/2-8,.
prodajna pogodba - izročitev predmeta pogodbe - nova stvar - prodaja rabljene opreme - pravica do izjave - rok za odgovor na pripravljalno vlogo - ponavljanje tožbenih navedb - odstop od pogodbe zaradi kršitve nasprotne stranke - zahtevek za vračilo prejete kupnine
Prodajalec mora kupcu izročiti stvar v brezhibnem stanju (prvi odstavek 448. člena OZ), kar tudi pomeni, da mora biti stvar izročena brez stvarnih ali pravnih napak. Ker v konkretnem primeru tožena stranka tožeči stranki ni hotela (zmogla) izročiti štirih novih (nerabljenih) montažnih hišic, ki so bile dogovorjene s pogodbo, je s tem kršila pogodbeno obveznost, pri čemer je tožeča stranka povsem upravičeno zavračala sprejem montažnih hišic, ki so bile dotlej s strani tožene stranke rabljene kot razstavni eksponat. Nikakor namreč ni mogoče slediti pravnemu naziranju obravnavane pritožbe, da je treba tudi razstavne eksponate, ki so določen čas razstavljeni tako zunaj kot znotraj zaprtih površin (in ki si jih potencialni kupci ogledujejo tudi tako, da vanje vstopajo), šteti kot novo (nerabljeno) stvar.
Po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ so obvezno zdravstveno zavarovane osebe s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki ne izpolnjujejo pogojev za zavarovanje po eni od ostalih točk iz 15. člena zakona in si same plačujejo prispevke. Po 15. členu ZZVZZ so torej obvezno zavarovane vse zaposlene, samozaposlene in druge osebe s stalnim prebivališčem v RS, ne glede na to, kakšen status imajo in ne glede na to, ali so državljani RS ali tujci. Izvzem iz tega zavarovanja, ne glede na voljo posameznika za vključitev v zavarovanje, ni mogoč.
Tožnici je lastnost zavarovanca obveznega zdravstvenega zavarovanja prenehala 31. 8. 2015 in od 1. 9. 2015 ni bila več vključena v to zavarovanje na nobeni drugi podlagi, čeprav je bila še pred izdajo izpodbijanih odločb pozvana na ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja. To pa je za pritožbeno rešitev zadeve edino bistveno. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je bila z izpodbijanima upravnima aktoma za tožnico zakonito ugotovljena lastnost zavarovanca po 20. točki 1. odstavka 15. člena ZZVZZ od 1. 9. 2015 dalje in tožbeni zahtevek na njuno odpravo ter ugotovitev, da tožnica ni obvezno zavarovana, z izpodbijano sodbo utemeljeno zavrnjen.
kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari - pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje - graja dokazne ocene
Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da sodišče prve stopnje dejanskega stanja ni raziskalo tako natančno, izvedenih dokazov in zagovora obdolženca pa ocenilo tako temeljito, da bi odpadli prav vsi pomisleki o pravilnosti prvostopnega oprostilnega izreka. To pa zahteva razveljavitev napadene sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, da ponovi dokazovanje, ga dopolni in sprejme novo oceno zbranega dokaznega gradiva, ki bo natančnejša od te, ki jo vsebuje napadena sodba.
Sodišče prve stopnje je v pozivu toženi stranki, naj odgovori na tožbo, resda napačno navedlo, da gre za spor zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, namesto zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Vendar ta okoliščina ne utemeljuje vrnitve v prejšnje stanje zaradi zamude roka za vložitev odgovora na tožbo.
ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-1, 17, 17/1, 17/1-6.. ZSVarPre člen 20, 20/1, 23, 23/1.
varstveni dodatek - dohodkovni in premoženjski cenzus
Vrhovno sodišče RS je v razveljavitvenem sklepu opozorilo je, da je pri ugotavljanju dohodkovnih in premoženjskih pogojev za priznanje varstvenega dodatka potrebno upoštevati prejemek z dne 20. 9. 2011, torej znesek 2.621,00 EUR, kot pravno relevantni dohodek ali znotraj pravno relevantnega premoženja, ne pa kot eno in drugo.
Sporna pogodba v času sklenitve ni nasprotovala prisilnim predpisom (sprememba ZGD-1, to je člen 38.a, je začela veljati kasneje), zato samo dejstvo, da naj bi bil direktor tožene stranke najmanj 10 % lastnik tožeče, še ne zadošča za ničnost posla. Lahko pa tak posel nasprotuje moralnim načelom in v zvezi s tem je tožena stranka ustrezne navedbe podala (direktor tožene stranke je zlorabil svoj položaj za zagotovitev premoženjske koristi toženi stranki, storitev oglaševanja se pri prevoznih pogodbah običajno ne zaračunava posebej in je cena oglaševanja všteta že v ceno prevozov, tožeča stranka plačanih storitev oglaševanja ni naprej plačevala podprevoznikom, ki so oglaševali na svojih vozilih, tožeča stranka je za vse našteto ves čas vedela). Pritožbeno sodišče v zvezi z očitano kršitvijo skrbnosti dobrega gospodarstvenika iz 263. člena ZGD-1 pojasnjuje, da ta določba sama po sebi ne predstavlja podlage za ničnost pogodb, sklenjenih s tretjimi osebami, temveč zgolj za odškodninsko odgovornost poslovodstva. Seveda pa lahko ta kršitev pomeni tudi ničnost pogodbe, če se je tretji zavedal, da do pogodbe brez kršitve dolžne skrbnosti ne bi prišlo in da je s to kršitvijo pridobil zase ali za koga drugega protipravno premoženjsko korist, oziroma povzročil svojemu sopogodbeniku škodo.
ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3.. KZ-1 člen 26.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - opozorilo pred odpovedjo - huda malomarnost
S kasnejšimi prihodi na delo, za kar ni imela dovoljenja, je tožnica kršila obveznosti iz delovnega razmerja.
Po 26. členu KZ-1 je kaznivo dejanje storjeno iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost). Citirano določilo ni relevantno za presojo tožničine krivde glede izpodbijane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Vsebina hude malomarnosti ni enaka vsebini zavestne (niti nezavestne) malomarnosti. Pri hudi malomarnosti ne gre za vprašanje, ali se je delavec zavedal, da bo storil dejanje, ki bo imelo škodljive posledice, temveč za vprašanje, ali je ravnal s potrebno skrbnostjo. Za hudo malomarnost gre pri skrajno nepazljivem ravnanju, ki odstopa od ravnanj povprečno skrbnega človeka in presega navadno malomarnost.
postopek za ugotovitev obstoja prerekane terjatve - vsebina prijave terjatve - sklep o pravdnih stroških - potrebni stroški postopka
Če bi tožeča stranka vse, kar je bilo ugotovljeno v tem gospodarskem sporu, navedla popolno v prijavi terjatve, bi upravitelj imel možnost preizkusiti popolno in z dokazi podprto terjatev. Ker pa tega ni storila, je sodišče prve stopnje materialno pravno pravilno odločilo glede stroškov postopka in jih naložilo v plačilo tožeči stranki v skladu s posebno določbo četrtega odstavka 60. člena ZFPPIPP, Zato tudi pravilno ni uporabilo splošne določbe prvega odstavka 154. člena ZPP o povračilu stroškov glede na uspeh tožeče stranke v sporu.
OZ člen 3, 107, 239, 239/2, 247, 253.. ZDR člen 38, 38/1.
pogodbena kazen - konkurenčna klavzula
Delodajalec ima pravico s konkurenčno klavzulo zaščititi znanje, katerega nepooblaščeno prenašanje na drugega delodajalca bi omogočilo nelojalno konkurenco. Tožeči stranki za veljavno sklenjeno konkurenčno klavzulo ni bilo treba dokazati, da bi z znanji, ki jih je toženka pri njej pridobila, lahko konkurenčna zavarovalnica pridobila (neupravičeno) konkurenčno prednost. Glede na to, da je plačilo pogodbene kazni zaradi nespoštovanja konkurenčne klavzule dogovorjeno že zaradi obstoja abstraktne možnosti manjšega pridobivanja dohodka, tožeči stranki v sporu ni bilo treba dokazati obstoja škode, v okvir katere sodi tudi konkretno izboljšanje konkurenčnega položaja konkurenčne zavarovalnice. Ni pomembno, da delavec po prenehanju delovnega razmerja posebno znanje (ali poslovne zveze) dejansko uporabi in izkorišča, saj to ni v skladu s pogodbeno opredelitvijo prepovedi konkurenčnega delovanja toženca. Za utemeljitev zahtevka za plačilo pogodbene kazni zaradi kršitve konkurenčne klavzule v konkretnem primeru zadošča, da bi toženka s pridobljenimi znanji in izkušnjami v zaposlitvi pri drugem delodajalcu lahko konkurirala tožeči stranki.
Dogovorjena konkurenčna klavzula je bila v skladu z 38. členom ZDR, ki oblike civilne sankcije za njeno kršitev ni posebej določal. Zato sta lahko tožeča stranka in toženka za neizpolnitev obveznosti toženke iz konkurenčne klavzule dogovorili ali plačilo odškodnine v smislu drugega odstavka 239. člena OZ ali pogodbeno kazen v smislu 247. člena OZ.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK00004229
ZOR člen 600., 606., 606/3., 616., 620., 644., 644/3., 645., 645/1., 647. OZ člen 1060.
podjemna pogodba - projektantska pogodba - odškodninska odgovornost projektanta - notifikacija napak - jamčevalni zahtevki pri pogodbi o delu - jamčevalni zahtevki pravica do povračila škode - refleksna škoda - enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka - pojasnjevalna dolžnost projektanta - napake v projektu - pomanjkljiva projektna dokumentacija - škoda zaradi zaupanja
Pri napakah iz projektantske pogodbe, kot je obravnavana, je namreč značilno, da se pokažejo šele pri zgrajenem objektu, kjer je vedno lahko odgovoren tudi izvajalec. Za uveljavljanje napake zoper projektanta pa je na naročniku dokazno breme, da gre za projektantsko napako. Kot je pravilno zaključilo tudi prvostopenjsko sodišče, potrebuje zato naročnik več časa - sploh, kadar projektant "sodeluje" pri ugotavljanju vzrokov za napako in jo pripiše v celoti izvajalcu.