DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004955
ZPIZ-1 člen 101, 387, 387/1, 387/1-1.. OZ člen 131, 149, 150, 171. ZDR člen 184, 184/1, 200, 204.
odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da polirni stroj ni nevarna stvar, saj je mogoče ob zadostni skrbnosti nevarnost pri delu s polirnim strojem nadzorovati in tako tveganje za nastanek škode ni večje od običajnega. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke.
Ker je že invalidska komisija v postopku uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja ugotovila, da tožnik za delo na delovnem mestu polirca in brusilca ni zmožen, je sodišče prve stopnje zmotno samo ugotavljalo, ali delo na polirnem stroju ustreza omejitvam, kot izhajajo iz odločbe ZPIZ z dne 12. 10. 2010. Zato je zmotno zaključilo, da delo na polirnem stroju ne presega omejitev, ki so bile tožniku priznane z odločbo ZPIZ z dne 12. 10. 2010 ter preuranjeno zaključilo, da v konkretnem primeru ni podanega protipravnega ravnanja tožene stranke. V kolikor delodajalec delavcu, kljub odločbi ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti, ne zagotovi opravljanja drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, s tem krši določbe ZPIZ-1 in ZDR, ki delodajalcu takšno ravnanje nalagajo, in je v takem primeru njegovo ravnanje protipravno. To pa pomeni, da se delodajalec ne more v celoti razbremeniti odgovornosti za nezgodo, ki nastane delavcu na delovnem mestu, za katerega je že z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da ga ni zmožen opravljati, delodajalec pa mu ne zagotovi opravljanja drugega dela, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 89/3.. ZDSS-1 člen 21.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ne doseganje pričakovanih rezultatov dela - zavarovalni zastopnik - predhodno vprašanje - provizijski sistem
Provizijski sistem plačila zavarovalnih zastopnikov in merjenje delovne uspešnosti na podlagi provizijskega sistema je zakonito. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da provizijski sistem obračuna plače, pri katerem provizija dejansko vsebuje osnovno plačo in delovno uspešnost, dodatke in stroške ter druga plačila, ni v nasprotju s splošnimi načeli ureditve plač, saj zakon in ostali predpisi z delovnopravnega področja ne prepovedujejo odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov dela oziroma obračuna in izplačila plače v obliki provizije. Stališče, da je opredelitev osnovne plače zastopnikov lahko odvisna od ustvarjenih provizij oziroma obračunana glede na dosežen procent realizacije, je bilo namreč že večkrat zavzeto v sodni praksi.
Ob ugotovitvi, da tožnica v obdobju od septembra 2014 do februarja 2015 ni dosegla pričakovanih delovnih rezultatov, pri čemer za nedoseganje rezultatov niso podani objektivni razlogi, temveč so razlogi izključno na njeni strani, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je obstajal utemeljen razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Za zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti namreč v celoti zadoščajo že ugotovitve v zvezi z nedoseganjem delovnih rezultatov v opazovalnem obdobju.
ZDSS-1 člen 53/2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 29, 29/1, 35.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - delovna uspešnost
Stališče sodišča prve stopnje, da sodišče ne more poseči oziroma določiti višino nagrad za posamezne delavce udeleženca, je napačno. Če stranki nista uspeli sprejeti dogovora o višini poslovne uspešnosti, je bistvo, da je do izplačila poslovne uspešnosti upravičen vsak delavec, in sicer načelno v enakem znesku, pri čemer pa bo moralo sodišče pri svoji odločitvi upoštevati tudi dejstvo, da so nekateri delavci v različnih višinah poslovno uspešnost že prejeli. Seveda tem delavcem poslovna uspešnost pripada le v primeru, če so prejeli nižjo poslovno uspešnost kot jo bo sodišče ugotovilo, da je bila izplačana v povprečju pri nasprotni udeleženki. Kot je sicer navajal predlagatelj, konkretne poslovne uspešnosti ne more izračunati, in navaja le povprečne zneske. V kolikor je tožena stranka izplačala poslovno uspešnost le nekaterim delavcem brez v naprej sprejetega dogovora, to ne more iti v škodo ostalim delavcem.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v podanem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca spec. psih. ustrezno podlago za odločitev v sporni zadevi. Izvedenec je tako v pisno podanem izvedenskem mnenju kot zaslišan na naroku za glavno obravnavo prepričljivo pojasnil, da je bila stranska intervenientka v spornem obdobju sposobna za opravljanje svojega dela direktorice.
plačana odsotnost z dela - nadomestilo plače - kolektivna pogodba - razlaga kolektivne pogodbe - objava
Kolektivna pogodba posebnih določil o objavi razlage v Uradnem listu sicer nima, vendar je po splošnih pravnih pravilih logično, da bi za "objavo razlage", ki zavezuje udeležence, veljalo enako kot to velja za samo objavo KP, sprememb oziroma aneksov, torej je za veljavnost kolektivne pogodbe potrebna objava v Uradnem listu. Enako pa mora veljati tudi za objavo razlage KP, navedeno pa pomeni, da razlaga KP, ki je bila objavljena le v glasilu določenega sindikata ne more veljati za pravilno objavo, ki zavezuje vse stranke, torej tudi takšna razlaga ne more veljati.
blagovne znamke - pravice iz znamke - tožba za ugotovitev ničnosti znamke - razlikovalni učinek - tožbeni zahtevek zaradi kršitve znamke - varstvo znamke - predmet varstva - namen znamke - ničnost znamke - ugovor ničnosti
Materialnopravni ugovori zoper registriranega imetnika znamke so dopustni, ne da bi bilo zato treba sprožiti poseben postopek - bodisi s tožbo bodisi z uveljavljanjem ničnosti v okviru postopka pred registrskim organom. Razlika je le v dometu varstva, saj uspeh s tožbo na ugotovitev ničnosti po 114. členu ZIL-1 povzroči prenehanje registrirane pravice (prim. prvi in drugi odstavek 72. člena ZIL-1), medtem ko ima uveljavljanje ugovorov ničnosti učinek le v konkretnem sporu.
nadomestilo za invalidnost - skrajšan delovni čas - pogoji za pridobitev pravice do nadomestila
ZPIZ-2 za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost ne določa pogoja, da mora invalid delo ves čas premestitve opravljati v polnem delovnem času. Časovna razbremenitev oziroma časovni element (opravljanje dela v polnem ali v krajšem delovnem času od polnega) ni odločilno za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sporazuma - izpodbojnost - nedopustna grožnja - napake volje
Na podlagi prvega odstavka 45. člena OZ lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je pogodbena stranka ali kdo tretji pri njej z nedopustno grožnjo povzročil utemeljen strah, tako da je zaradi tega sklenila pogodbo. Skladno z ustaljeno sodno prakso predočenje postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter možnost kazenskega pregona ne predstavljata nedopustne grožnje v smislu 45. člena OZ.
Res je sicer, da je delavec načeloma šibkejša stranka v razmerju do delodajalca, vendar pa tožnik v predmetni zadevi ni dokazal, da bi mu A.A. grozil oziroma da bi zaradi nedopustne grožnje podpisal sporazum o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, prav tako pa glede na ugotovitve sodnih izvedencev ni bil zaradi zaužitih zdravil nerazsoden oziroma, mu ni bila odvzeta sposobnost razumeti posledice podpisa tega sporazuma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00011159
ZKP-UPB8 člen 371, 371/2.
pravice obrambe - dokazni predlogi - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je v 14. točki izpodbijane sodbe obrazložilo zakaj je zavrnilo dokazne predloge obtoženca za zaslišanje prič. Ocenilo je, da so predlagani dokazi (zaslišanje prič) nerelevantni za obravnavano kazensko zadevo glede na to, da naj bi dokazovali zakonitost upravne odločbe, o kateri so že odločale vse pristojne sodne instance, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Pritožbeno sodišče tej odločitvi sodišča prve stopnje pritrjuje, posplošne pritožbene navedbe je ne morejo izpodbiti.
hišna preiskava - obrazložitev odločbe - odredba za hišno preiskavo
V obravnavani zadevi so preiskovalno sodnico prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, ko so bili ti isti ponovljeni v odredbi za hišno preiskavo, saj je bilo nepotrebno (in nesmiselno), da bi preiskovalna sodnica navajala druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga SDT. V tem primeru ni utemeljena trditev, da gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe o hišni preiskavi, ampak gre za vsebinsko obrazložitev kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006143
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - trditveno in dokazno breme - nedopustno protipravno ravnanje
Premikanje elektronskih tabel ugotovljene velikosti in teže (cca. 2 m2 in teže 60 do 100 kg) v skupini treh delavcev ne predstavlja opravila, ki bi bilo samo po sebi nevarno.
Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi z očitanim nedopustnim ravnanjem tožene stranke (navedbe so bile nepopolne in splošne in jih ni bilo mogoče preizkusiti). Ker je protipravnost ravnanja tožene stranke dejstvo, ki ga je dolžan dokazati tožnik in ker tega ni dokazal (da bi tožena stranka kršila predpise s področja varnosti in zdravja pri delu ali druge obveznosti iz delovnega razmerja), je sodišče pravilno štelo protipravnost ravnanja tožene stranke za nedokazano.
Tožnik je dogovor o prepovedi konkurenčne dejavnosti spoštoval in ni opravljal nikakršne konkurenčne dejavnosti, tako da mu je tožena stranka v skladu z drugim odstavkom pogodbe o zaposlitvi in drugim odstavkom 39. člena ZDR dolžna izplačati denarno nadomestilo v višini ene tretjine njegove povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev.
ZPIZ-2 člen 66, 68, 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 149.
invalidnina za telesno okvaro - poškodba pri delu - poklicna bolezen
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v prehodni določbi 3. odst. 403. člena ZPIZ-2. Navedena pravna norma povsem jasno in nedvoumno določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesne okvare (TO), lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam TO) pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 149. člena ZPIZ-1 pridobijo le še za TO, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takšnega vzroka tožnica ni nikoli zatrjevala in ga v okoliščinah konkretnega primera ne bi bilo mogoče niti dokazati.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1, 94, 94/1, 95, 95/4, 120, 120/1, 123.. - člen 87, 87/5.
plačilo stroškov postopka - stroški za vročanje pisanj
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so pooblaščenemu vročevalcu nastali stroški, kot so bili priglašeni, pritožba pa s pavšalnimi trditvami, da si je sodišče prve stopnje navedene stroške izmislilo, ne more uspeti.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - priprava delavca na delo - manjši delodajalec
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi s tožnikom iz razloga priprave na delo oz. ga ni usposabljala za delo komercialist na terenu, za katero je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi, niti se tožnik na tem delovnem mestu ni kakorkoli izpopolnjeval. Direktor je namreč sam izpovedal, da se je tožnik za navedena dela usposobil že v letu 2011. Glede na navedene dejanske ugotovitve tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki ga je navedla v pogodbi o zaposlitvi.
Ker zakonski razlog ni bil podan, pomeni, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 14. 8. 2015 sklenjena v nasprotju z ZDR-1 in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
SZ-1 člen 50, 61, 61/1, 61/2, 61/3, 63, 63/1. SPZ člen 105, 105/1, 119, 119/2.
upravljanje večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja - aktivna procesna legitimacija - aktivna stvarna legitimacija - ločitev procesne legitimacije od stvarne - naloge upravnika - depozitna pogodba - sredstva rezervnega sklada
Iz prvega in drugega odstavka 61. člena SZ-1 izhaja aktivna procesna legitimacija novega upravnika, da od starega upravnika zahteva, kar je v teh določilih predpisano. Iz drugega odstavka 61. člena SZ-1 to izhaja izrecno, medtem ko iz prvega odstavka 61. člena SZ-1 to izhaja zgolj smiselno. Iz same vsebine določil pa je razvidno, da našteti dokumenti in sredstva služijo izvrševanju siceršnjih upravnikovih pooblastil, da obračunava stroške, sestavlja obračune stroškov, poroča o svojem delu, sprejema plačila etažnih lastnikov ipd. Vsa opravila upravnik izvaja v interesu, tj. v korist etažnih lastnikov. To velja tudi za sredstva iz naslova obratovanja in vzdrževanja, ki jih sicer upravnik zbira na svojem transakcijskem računu, le da o tem vodi ločeno knjigovodsko evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo in vsakega etažnega lastnika.
Določilo tretjega odstavka 61. člena SZ-1 predpisuje dva subjekta, ki sta upravičena prevzeti sredstva od starega upravnika - bodisi novi upravnik bodisi eden od etažnih lastnikov pod predpostavko, da novega upravnika etažni lastniki še niso izbrali.
SZ-1 v 61. členu širi aktivno procesno legitimacijo tudi na novega upravnika, da od starega upravnika izterja listine in sredstva, ki so v tem določilu navedene, čeprav so končni materialnopravni nosilci teh upravičenj etažni lastniki kot nosilci (so)lastninske pravice na posameznih in skupnih delih stavbe. Gre torej za primer ločitve stvarne in procesne legitimacije.
V zvezi z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiral odločbo Ustavnega sodišča U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 in posledično v zvezi z vprašanje, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri starostne pokojnine, upravičeni do ponovne odmere vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do starostne pokojnine s pravnomočno odločbo.
V Republiki Sloveniji zakonodaja opredeljuje plačo v bruto znesku. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila (352. člen ZDavP-2). To pa pomeni, da so zneski akontacije dohodnine in prispevkov, ki jih delodajalec plača ob obračunu bruto zneskov iz naslova plač in drugih prejemkov iz zaposlitve (delovnega razmerja), ter s tem tudi neto zneski (izračunani od pripadajočih bruto zneskov po odvodu davkov in prispevkov), znani šele ob izplačilu, ne pa že ob izdaji sodbe. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), sodba pravilno vsebuje po višini določene bruto zneske.
Sodišče prve stopnje je nepravilno prisodilo tožniku zakonske zamudne obresti od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2013 (obračunanega od bruto zneska 783,66 EUR) že od 2. 7. 2012 dalje. Po določbi drugega odstavka 131. člena ZDR-1 tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od navedenega zneska šele od 2. 7. 2013 dalje do plačila.