ZDR člen 128, 128/1, 128/2.. ZEPDSV člen 18, 19.. ZDCOPMD člen 8.. ZPP člen 215.
nadurno delo - nadure - voznik tovornjaka - dnevnice kot del plače - odpoved pravici - pravilo o dokaznem bremenu
Delavec se v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-63/03 z dne 27. 1. 2005 ne more odpovedati pravici iz delovnega razmerja, ki mu gre po zakonu. Delavcu po zakonu pripada tako odpravnina, na kar se konkretno nanaša navedena ustavna odločba, kot tudi dodatek za nadurno delo, ne glede na to, da višina tega dodatka v zakonu ni opredeljena.
Če je delodajalec delavcu določen znesek izplačal kot dnevnice, in tako tudi navedel na pisnem obračunu (plačilni listi), kasneje v morebitnem sodnem postopku ne more uspešno uveljavljati, da naj se takšno izplačilo dnevnic upošteva kot drug del plačila za delo.
Če delavec v postopku zahteva plačilo dodatka za nadurno delo, za kar velja 5-letni zastaralni rok, je delodajalec tisti, ki mora poskrbeti za ustrezna dokazila za dokazovanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka delavca. Tožena stranka je v postopku predložila le evidenco, ki temelji na podatkih tahografov, ki pa zaradi manipuliranja s tahografi ni verodostojna. Druge evidence delovnega časa tožena stranka ni predložila. Ker tako tožena stranka v obravnavanem sporu ni zmogla dokazati, da je tožnik opravil manjši obseg nadurnega dela, kot je trdil, je sodišče prve stopnje v skladu s pravilom o dokaznem bremenu (215. člen ZPP) pravilno izhajalo iz trditev tožnika in tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo v obsegu, v katerem je glede na izračun izvedenke finančne stroke utemeljen.
transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge zlasti z zaslišanjem predlaganih prič, zato je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDSS-1 člen 53/2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 29, 29/1, 35.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - delovna uspešnost
Stališče sodišča prve stopnje, da sodišče ne more poseči oziroma določiti višino nagrad za posamezne delavce udeleženca, je napačno. Če stranki nista uspeli sprejeti dogovora o višini poslovne uspešnosti, je bistvo, da je do izplačila poslovne uspešnosti upravičen vsak delavec, in sicer načelno v enakem znesku, pri čemer pa bo moralo sodišče pri svoji odločitvi upoštevati tudi dejstvo, da so nekateri delavci v različnih višinah poslovno uspešnost že prejeli. Seveda tem delavcem poslovna uspešnost pripada le v primeru, če so prejeli nižjo poslovno uspešnost kot jo bo sodišče ugotovilo, da je bila izplačana v povprečju pri nasprotni udeleženki. Kot je sicer navajal predlagatelj, konkretne poslovne uspešnosti ne more izračunati, in navaja le povprečne zneske. V kolikor je tožena stranka izplačala poslovno uspešnost le nekaterim delavcem brez v naprej sprejetega dogovora, to ne more iti v škodo ostalim delavcem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005216
ZGD-1 člen 31, 679, 683.. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 339, 339/2, 339/2-11.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 153, 153/3, 179, 189.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sposobnost biti stranka v postopku - podružnica tujega podjetja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nevarna stvar - soprispevek
D. zavarovalnica kot podružnica tuje gospodarske družbe nima sposobnosti biti stranka po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP. Prav tako ne obstaja noben poseben predpis, ki bi določal drugače in bi tako navedena podružnica pridobila to sposobnost na podlagi drugega odstavka 76. člena ZPP. Ker je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo zoper D. zavarovalnico kot drugo toženo stranko, čeprav ta ne more biti pravdna stranka, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da prvo tožena stranka za škodo tožniku odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, ker je profilirka, na kateri je tožnik opravljal delo, ki je privedlo do njegove poškodbe, nevarna stvar oziroma delo na njej nevarna dejavnost. Tožnik je moral pločevino, navito na kolut, poravnati in zaščiti z zaščitno folijo, v ta namen pa pločevino z rokami voditi do profilirnih valčkov, skozi katere je nato pločevina šla, pri tem pa se prevlekla z zaščitno folijo. To pomeni, da je tožnik moral z rokami poseči v neposredno bližino delujočega stroja.
neveljavnost pogodb - pogodba o zaposlitvi - civilna oseba - vojaška oseba - grožnja - napake volje
V primeru sporazumne sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi, prejšnje ni treba posebej odpovedati.
Strah pred izgubo zaposlitve, ki temelji le na lastnem prepričanju pogodbene stranke (delavca), ne more biti razlog za uspešno uveljavljanje neveljavnosti podpisane pogodbe o zaposlitvi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004161
KZ-1 člen 61, 86, 86/7. ZKP člen 129.a, 129.a/2, 372, 372-5, 445.a, 445.a/1.
kaznovalni nalog - preklic pogojne obsodbe - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - pravica do obrambe - premoženjsko pravni zahtevek
Postopek izdaje kaznovalnega naloga je zelo poenostavljen. Zanj ne veljajo temeljna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja resnice, neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti ter javnosti sojenja. Upravičeni tožilec v postopku za izdajo kaznovalnega naloga je samo državni tožilec, ki lahko predlaga izdajo kaznovalnega naloga za vsa kazniva dejanja v pristojnosti okrajnega sodišča, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Državni tožilec predlaga izdajo kaznovalnega naloga ob vložitvi obtožnega predloga s posebno vlogo, ki jo priloži obtožnemu predlogu. Državni tožilec mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in varnostni ukrep, ki naj se obdolžencu izreče v kaznovalnem nalogu, oziroma znesek premoženjske koristi, ki naj se mu odvzame. Predlaga lahko tudi izrek dveh ali več takšnih sankcij, ki se med seboj ne izključujejo. Predlagana kazenska sankcija tudi ne sme bistveno odstopati od kaznovalne politike sodišč za določena kazniva dejanja, saj bo moral državni tožilec upoštevati, da bo predlagani prestrogi kazenski sankciji obdolženec verjetno ugovarjal, z očitno prestrogo ali preblago sankcijo pa se tudi sodišče zaradi pravičnosti in enakega obravnavanja vseh obdolžencev ne bi smelo strinjati.
ZPIZ-2 člen 14, 14/1.. ZMEPIZ-1 člen 6, 22, 26, 80, 81.. ZDR-1 člen 11.
lastnost zavarovanca
Ni se mogoče uspešno sklicevati na pravnomočnost pravnega razmerja o vpisanih podatkih v matični evidenci, če ta ni odraz objektivnega in resničnega dejanskega stanja. Pravilnost in resničnost vpisanih podatkov mora biti bistvena lastnost vsake uradne evidence, ki jo pri vodenju podatkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora zasledovati tudi toženi zavod. Ker imajo izpisi iz uradnih evidenc značaj javne listine, kar velja tudi za izpise podatkov iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (87. člen), je že načeloma mogoče vedno dokazovati, da v njej potrjena oz. vpisana dejstva niso resnična.
odločitev o pravdnih stroških - odmera stroškov tolmača
Toženka v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da bi ji sodišče prve stopnje moralo priznati materialne stroške za overjene prevode listin v prilogah od B16 do B25 in od B66 do B77 v skupnem znesku 741,34 EUR. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da toženka ni izkazala višine stroškov izdelave overjenih prevodov listinskih dokazov.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00011159
ZKP-UPB8 člen 371, 371/2.
pravice obrambe - dokazni predlogi - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je v 14. točki izpodbijane sodbe obrazložilo zakaj je zavrnilo dokazne predloge obtoženca za zaslišanje prič. Ocenilo je, da so predlagani dokazi (zaslišanje prič) nerelevantni za obravnavano kazensko zadevo glede na to, da naj bi dokazovali zakonitost upravne odločbe, o kateri so že odločale vse pristojne sodne instance, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Pritožbeno sodišče tej odločitvi sodišča prve stopnje pritrjuje, posplošne pritožbene navedbe je ne morejo izpodbiti.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je obdolženemu med kazenskim postopkom s posebnim sklepom naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov. Po prvem odstavku 94. člena ZKP je sicer obdolženi dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar o tem lahko sodišče odloči le z odločbo, s katero odloči o glavni stvari.
ZDR-1 člen 11, 11/1, 24.. ZJU člen 16, 16/2.. OZ člen 15.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi - tožbeni zahtevek
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v ZDR-1 ni podlage, da bi toženi stranki naložilo, da s tožnikom sklene pogodbo o zaposlitvi, saj ZDR-1 izhaja iz pogodbene svobode oziroma prostovoljnosti sklepanja pogodbe o zaposlitvi (24. člen ZDR-1), ne glede na to, ali je bil postopek izbire kandidata končan.
povrnitev pravdnih stroškov - upoštevanje vseh okoliščin primera - navedba vrednosti spornega predmeta - nedenarna terjatev upnika
Pravdni stranki druga do druge nimata denarnih zahtevkov, saj z njimi ne zahtevata plačila. To, da je tožbeni zahtevek ovrednoten v denarni vrednosti z navedbo vrednosti spornega predmeta, pa ne pomeni, da je tožbeni zahtevek denarni zahtevek.
ZPIZ-2 člen 19, 21, 123, 396, 396/1.. ZPIZ-1 člen 22, 93, 93/2, 93/3, 93/3-2, 93/6, 159, 159/3, 160, 160/1, 160/1-1..
delna invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - II. kategorija invalidnosti
Po tretjem odstavku 159. člena ZPIZ-1 se delna invalidska pokojnina odmerjena po 2. alineji tretjega odstavka 93. člena tega zakona izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja oziroma zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje. Ker je tožnica po prenehanju delovnega razmerja za obdobje od 1. 7. 2014 do 30. 9. 2014 prejemala nadomestilo za primer brezposelnosti in bila v tem času zavarovana kot zavarovanka iz 22. člena ZPIZ-1 oziroma 19. člena ZPIZ-2, se ji delna invalidska pokojnina ob smiselni uporabi 1. alineje prvega odstavka 160. člena ZPIZ-1 prizna od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti, to je od 1. 10. 2014 dalje.
nadomestilo za invalidnost - skrajšan delovni čas - pogoji za pridobitev pravice do nadomestila
ZPIZ-2 za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost ne določa pogoja, da mora invalid delo ves čas premestitve opravljati v polnem delovnem času. Časovna razbremenitev oziroma časovni element (opravljanje dela v polnem ali v krajšem delovnem času od polnega) ni odločilno za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v podanem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca spec. psih. ustrezno podlago za odločitev v sporni zadevi. Izvedenec je tako v pisno podanem izvedenskem mnenju kot zaslišan na naroku za glavno obravnavo prepričljivo pojasnil, da je bila stranska intervenientka v spornem obdobju sposobna za opravljanje svojega dela direktorice.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006143
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - trditveno in dokazno breme - nedopustno protipravno ravnanje
Premikanje elektronskih tabel ugotovljene velikosti in teže (cca. 2 m2 in teže 60 do 100 kg) v skupini treh delavcev ne predstavlja opravila, ki bi bilo samo po sebi nevarno.
Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi z očitanim nedopustnim ravnanjem tožene stranke (navedbe so bile nepopolne in splošne in jih ni bilo mogoče preizkusiti). Ker je protipravnost ravnanja tožene stranke dejstvo, ki ga je dolžan dokazati tožnik in ker tega ni dokazal (da bi tožena stranka kršila predpise s področja varnosti in zdravja pri delu ali druge obveznosti iz delovnega razmerja), je sodišče pravilno štelo protipravnost ravnanja tožene stranke za nedokazano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002534
ZŠtip-1 člen 77, 77/5. ZPP člen 8, 220.
pogodba o štipendiranju - zaposlitev štipendista - pravice in obveznosti delodajalca - čas trajanja zaposlitve štipendista - sporazumno urejanje razmerij za nazaj - izobrazbi ustrezno delovno mesto - razlaga pogodbenega določila - dokazna sredstva - formalna dokazana pravila - prosta presoja dokazov
Iz obveznosti štipendista, delati pri toženi stranki toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, ni mogoče sklepati, da obstaja nasprotna obveznost delodajalca, da štipendista zaposluje toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo. S pogodbami o štipendiranju se lahko skuša doseči tudi socialne cilje, zato je stvar odločitve štipenditorja in delodajalca, katere nasprotne storitve bosta zahtevala od štipendista in kakšna, če sploh kakšna bremena bodo s tem naložena delodajalcu. Če bi pogodbene stranke hotele doseči, da bi bi bila tožena stranka dolžna zaposlovati štipendista toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, bi se morale tako dogovoriti, pa se niso.
OZ strank ne omejuje pri tem, da ne bi svojih razmerij sporazumno urejali za nazaj.
Kaj je to ustrezno delovno mesto, seveda ne določa peti odstavek 91. člena ZDR-1, ki se niti posredno ne nanaša na štipendiranje. Vsebino tega pojma je mogoče opredeliti na temelju razlage same pogodbene določbe. Ta je nalagala zagotovitev izobrazbi ustrezne zaposlitve. Izobrazbi ustrezna zaposlitev je zaposlitev, ki vsaj v bistvenem delu ustreza ravni izobrazbe in tudi stroki, za katero se je izobraževal zadevni štipendist.
ZPP ne določa nobenega formalnega dokaznega pravila, po katerem bi bilo mogoče dokazovati zaposlitev in njene lastnosti zgolj s pogodbo o zaposlitvi. Nasprotno, velja načelo, da se trditev lahko dokazuje z vsakim (predvidenim) dokaznim sredstvom in da se dokazi presojajo prosto.
S sklenitvijo Sporazuma je bilo dogovorjeno, da tožeča stranka ne bo uveljavljala zahtevkov do tožene stranke, če bo tudi še po 31. 8. 2014 A. A. ostal zaposlen pri H. d. o. o. Ta pogoj pa se je izpolnil, namen pogodb o štipendiranju v povezavi s Sporazumom je bil dosežen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002849
ZPP člen 5, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 44, 44/1, 44/2.
razpravno načelo - načelo konktradiktornosti - kršitev pravice do izjave - skupni deli in naprave - nujna vzdrževalna dela - sredstva rezervnega sklada
S tem, da so bila zatrjevana pravno odločilna dejstva, je v obravnavani zadevi zadoščeno razpravnemu načelu, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka. Tožeča stranka se je imela možnost opredeliti in se je tudi opredelila do vseh pravno odločilnih dejstev, ki jih je zatrjevala tožena stranka. V teku postopka je imela možnost odzvati se na izpoved priče, ki je izpovedala o subjektivnem dojemanju podatkov o poteku kanalizacije. Ne gre za okoliščino, ki bi morala biti zajeta v trditvah, ampak za podrobnost, ki se je izkazala ob ugotavljanju zatrjevanih pravno odločilnih dejstev.
Lastninska pravica zemljišča, na katerem je kanalizacija locirana, ni edina pravica, ki mogoča zaključek o tem, da je kanalizacija skupna naprava in torej v skupni lasti etažnih lastnikov več večstanovanjskih hiš. Obstajajo tudi druge stvarne in celo obligacijske pravice, ki omogočajo skupno lastništvo naprav, ki so locirane izven objekta, kateremu služijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002488
ZPP člen 212, 333, 333/1. OZ člen 131, 131/1, 637, 637/2, 639, 639/5, 649, 649/1, 660, 963, 963/1.
subrogacija - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - odgovornost za škodo - obstoj napake - naključje - gradbena pogodba - odgovornost izvajalca del - vzrok za škodo - delo z napako - dopolnjevanje navedb v pritožbi - dopolnitev po poteku roka - trditveno in dokazno breme
Dopolnjevanje pritožbe po izteku roka je nedopustno, po poteku roka vložena dopolnitev pritožbe zato nima nobenega pravnega učinka.
Če gre za odgovornost za škodo, ki je nastala zaradi napake same, potem je pravni temelj za odškodninsko odgovornost peti odstavek 639. člena OZ in, če je naročnik zahteval odpravo napake, tudi drugi odstavek 637. člena OZ. Če pa je zaradi napake nastala škoda na drugih dobrinah, torej ne na dolgovanem gradbenem delu, pa odgovarja tožena stranka na temelju prvega odstavka 131. člena OZ.
Izvajalec odgovarja za nastalo škodo le, če mu je mogoče pripisati, da je pri svojem gradbenem delu storil napako. Povedano drugače, če izvajalec ni izvršil gradbenega dela z napako, potem njegovo ravnanje ni vzrok za nastalo škodno posledico in ni razloga za odgovornost izvajalca za nastalo škodo. Zaradi naključja nastalo škodo ali pa iz neugotovljivih vzrokov nastalo škodo nosi naročnik sam. Da je izvajalec storil napako, mora trditi, in v primeru nasprotovanja izvajalca tudi dokazati naročnik, ali njegov pravni naslednik. Ker se je v tem sporu takšni trditvi izvajalec (tožena stranka) uprl, je torej bilo trditveno in dokazno breme na tožeči stranki.
blagovne znamke - pravice iz znamke - tožba za ugotovitev ničnosti znamke - razlikovalni učinek - tožbeni zahtevek zaradi kršitve znamke - varstvo znamke - predmet varstva - namen znamke - ničnost znamke - ugovor ničnosti
Materialnopravni ugovori zoper registriranega imetnika znamke so dopustni, ne da bi bilo zato treba sprožiti poseben postopek - bodisi s tožbo bodisi z uveljavljanjem ničnosti v okviru postopka pred registrskim organom. Razlika je le v dometu varstva, saj uspeh s tožbo na ugotovitev ničnosti po 114. členu ZIL-1 povzroči prenehanje registrirane pravice (prim. prvi in drugi odstavek 72. člena ZIL-1), medtem ko ima uveljavljanje ugovorov ničnosti učinek le v konkretnem sporu.