V skladu z določbo 401. člena ZPP odloča o predlogu za obnovo postopka višje sodišče, če se razlog na obnovo postopka nanaša edino le na postopek pred višjim sodiščem. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj se predlog za obnovo postopka nanaša na odločitev pritožbenega sodišča.
S pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik spoznan za invalida III. kategorije invalidnosti, zato mu je tožena stranka odpovedala prejšnjo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto varnostnika zaradi spremenjene delovne zmožnosti in mu ponudila v podpis pogodbo o zaposliti za ustrezno delovno mesto vratar, to pogodbo pa mu je odpovedala dne 5. 5. 2011 iz poslovnega razloga, skladno z mnenjem Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2011. Tožena stranka je namreč delovno mesto vratar ukinila, za tožnika pa ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi ustrezalo omejitvam iz dokončne odločbe ZPIZ. Iz dopolnilnega mnenja ZPIZ, na katerega se sklicuje tožnik in ostalih listin, ki jih je tožnik kot dokaz priložil predlogu za obnovo postopka, ne izhaja, da bi bil tožnik tudi v času, ko mu je tožena stranka dala odpoved pogodbe o zaposlitvi tj. dne 5. 5. 2011, sposoben opravljati delo varnostnika pri toženi stranki, saj ni dokazal, da je delo varnostnika pri toženi stranki enako delu varnostnika iz obrazca DD-1. Iz dopolnilnega mnenja tudi ne izhaja, da so pri tožniku odpadle omejitve iz dokončne odločbe ZPIZ o njegovi invalidnosti, zaradi katerih je bilo pravnomočno ugotovljeno, da tožena stranka za tožnika ni imela ustreznega delovnega mesta. Pritožbeno sodišče je zato predlog za obnovo postopka zavrnilo kot neutemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006143
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - trditveno in dokazno breme - nedopustno protipravno ravnanje
Premikanje elektronskih tabel ugotovljene velikosti in teže (cca. 2 m2 in teže 60 do 100 kg) v skupini treh delavcev ne predstavlja opravila, ki bi bilo samo po sebi nevarno.
Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi z očitanim nedopustnim ravnanjem tožene stranke (navedbe so bile nepopolne in splošne in jih ni bilo mogoče preizkusiti). Ker je protipravnost ravnanja tožene stranke dejstvo, ki ga je dolžan dokazati tožnik in ker tega ni dokazal (da bi tožena stranka kršila predpise s področja varnosti in zdravja pri delu ali druge obveznosti iz delovnega razmerja), je sodišče pravilno štelo protipravnost ravnanja tožene stranke za nedokazano.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1, 94, 94/1, 95, 95/4, 120, 120/1, 123.. - člen 87, 87/5.
plačilo stroškov postopka - stroški za vročanje pisanj
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so pooblaščenemu vročevalcu nastali stroški, kot so bili priglašeni, pritožba pa s pavšalnimi trditvami, da si je sodišče prve stopnje navedene stroške izmislilo, ne more uspeti.
V zvezi z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiral odločbo Ustavnega sodišča U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 in posledično v zvezi z vprašanje, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri starostne pokojnine, upravičeni do ponovne odmere vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do starostne pokojnine s pravnomočno odločbo.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8. ZDR-1 člen 115, 115/1, 115/3.
denarno nadomestilo za brezposelnost - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožnici, ki je kot noseča uživala posebno varstvo po ZDR-1 pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z določbami ZDR-1. Vendar pa tožnica sodnega varstva zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljala, zaradi česar je podan dejanski stan, določen v 8. alineji drugega odstavka 63. člena ZUTD in s tem izključitveni razlog za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. ZUTD namreč kot pogoj za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti ne določa zgolj nekrivdnega ravnanja delavca pri prenehanju delovnega razmerja, ampak v primerih zavarovanih kategorij delavcev, zahteva tudi njihovo posebno aktivnost, torej, da uveljavljajo varstvo pravic, če jim je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi kršeno z zakonom zagotovljeno varstvo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002534
ZŠtip-1 člen 77, 77/5. ZPP člen 8, 220.
pogodba o štipendiranju - zaposlitev štipendista - pravice in obveznosti delodajalca - čas trajanja zaposlitve štipendista - sporazumno urejanje razmerij za nazaj - izobrazbi ustrezno delovno mesto - razlaga pogodbenega določila - dokazna sredstva - formalna dokazana pravila - prosta presoja dokazov
Iz obveznosti štipendista, delati pri toženi stranki toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, ni mogoče sklepati, da obstaja nasprotna obveznost delodajalca, da štipendista zaposluje toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo. S pogodbami o štipendiranju se lahko skuša doseči tudi socialne cilje, zato je stvar odločitve štipenditorja in delodajalca, katere nasprotne storitve bosta zahtevala od štipendista in kakšna, če sploh kakšna bremena bodo s tem naložena delodajalcu. Če bi pogodbene stranke hotele doseči, da bi bi bila tožena stranka dolžna zaposlovati štipendista toliko časa, kolikor je prejemal štipendijo, bi se morale tako dogovoriti, pa se niso.
OZ strank ne omejuje pri tem, da ne bi svojih razmerij sporazumno urejali za nazaj.
Kaj je to ustrezno delovno mesto, seveda ne določa peti odstavek 91. člena ZDR-1, ki se niti posredno ne nanaša na štipendiranje. Vsebino tega pojma je mogoče opredeliti na temelju razlage same pogodbene določbe. Ta je nalagala zagotovitev izobrazbi ustrezne zaposlitve. Izobrazbi ustrezna zaposlitev je zaposlitev, ki vsaj v bistvenem delu ustreza ravni izobrazbe in tudi stroki, za katero se je izobraževal zadevni štipendist.
ZPP ne določa nobenega formalnega dokaznega pravila, po katerem bi bilo mogoče dokazovati zaposlitev in njene lastnosti zgolj s pogodbo o zaposlitvi. Nasprotno, velja načelo, da se trditev lahko dokazuje z vsakim (predvidenim) dokaznim sredstvom in da se dokazi presojajo prosto.
S sklenitvijo Sporazuma je bilo dogovorjeno, da tožeča stranka ne bo uveljavljala zahtevkov do tožene stranke, če bo tudi še po 31. 8. 2014 A. A. ostal zaposlen pri H. d. o. o. Ta pogoj pa se je izpolnil, namen pogodb o štipendiranju v povezavi s Sporazumom je bil dosežen.
pravica do pokojnine - ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - rok za vložitev zahteve
Tožena stranka je bila torej dolžna v roku 60 dni po objavi odločbe ponovno odmeriti pokojnino le tistim zavarovancem oziroma uživalcem pokojnine, za katere je v postopkih revizije ugotovila, da so bile delnice za notranji odkup plačane z delom plače, ki se všteva v pokojninsko osnovo. V sporni zadevi pa ne gre za tak primer, temveč gre za primer, ko revizija podatkov ni bila opravljena. Po odločbi Ustavnega sodišča RS pa v tem primeru lahko zavarovanci sami zahtevajo revizijo podatkov ter novo odmero pokojnine in sicer prav tako v roku 60 dni po objavi odločbe Ustavnega sodišča v Uradnem listu RS. Tožničina zahteva je bila vložena po izteku 60 dnevnega roka, kar pomeni, da jo je tožena stranka utemeljeno kot prepozno vloženo zavrgla.
Ker je od vročitve dokončne odločbe tožnici v zvezi s priznanjem pravice do starostne pokojnine z dne 6. 10. 2003, ki je bila tožnici vročena 13. 10. 2003 preteklo več kot 10 let, tožnica spremembo dokončne odločbe ne more uspešno uveljavljati niti po določbi 183. člena ZPIZ-2.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je obdolženemu med kazenskim postopkom s posebnim sklepom naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov. Po prvem odstavku 94. člena ZKP je sicer obdolženi dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar o tem lahko sodišče odloči le z odločbo, s katero odloči o glavni stvari.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004161
KZ-1 člen 61, 86, 86/7. ZKP člen 129.a, 129.a/2, 372, 372-5, 445.a, 445.a/1.
kaznovalni nalog - preklic pogojne obsodbe - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist - pravica do obrambe - premoženjsko pravni zahtevek
Postopek izdaje kaznovalnega naloga je zelo poenostavljen. Zanj ne veljajo temeljna načela kazenskega postopka, kot so načelo iskanja resnice, neposrednosti, ustnosti in kontradiktornosti ter javnosti sojenja. Upravičeni tožilec v postopku za izdajo kaznovalnega naloga je samo državni tožilec, ki lahko predlaga izdajo kaznovalnega naloga za vsa kazniva dejanja v pristojnosti okrajnega sodišča, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti. Državni tožilec predlaga izdajo kaznovalnega naloga ob vložitvi obtožnega predloga s posebno vlogo, ki jo priloži obtožnemu predlogu. Državni tožilec mora predlagati povsem konkretno kazen, opozorilno sankcijo in varnostni ukrep, ki naj se obdolžencu izreče v kaznovalnem nalogu, oziroma znesek premoženjske koristi, ki naj se mu odvzame. Predlaga lahko tudi izrek dveh ali več takšnih sankcij, ki se med seboj ne izključujejo. Predlagana kazenska sankcija tudi ne sme bistveno odstopati od kaznovalne politike sodišč za določena kazniva dejanja, saj bo moral državni tožilec upoštevati, da bo predlagani prestrogi kazenski sankciji obdolženec verjetno ugovarjal, z očitno prestrogo ali preblago sankcijo pa se tudi sodišče zaradi pravičnosti in enakega obravnavanja vseh obdolžencev ne bi smelo strinjati.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 89/3.. ZDSS-1 člen 21.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ne doseganje pričakovanih rezultatov dela - zavarovalni zastopnik - predhodno vprašanje - provizijski sistem
Provizijski sistem plačila zavarovalnih zastopnikov in merjenje delovne uspešnosti na podlagi provizijskega sistema je zakonito. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da provizijski sistem obračuna plače, pri katerem provizija dejansko vsebuje osnovno plačo in delovno uspešnost, dodatke in stroške ter druga plačila, ni v nasprotju s splošnimi načeli ureditve plač, saj zakon in ostali predpisi z delovnopravnega področja ne prepovedujejo odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov dela oziroma obračuna in izplačila plače v obliki provizije. Stališče, da je opredelitev osnovne plače zastopnikov lahko odvisna od ustvarjenih provizij oziroma obračunana glede na dosežen procent realizacije, je bilo namreč že večkrat zavzeto v sodni praksi.
Ob ugotovitvi, da tožnica v obdobju od septembra 2014 do februarja 2015 ni dosegla pričakovanih delovnih rezultatov, pri čemer za nedoseganje rezultatov niso podani objektivni razlogi, temveč so razlogi izključno na njeni strani, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je obstajal utemeljen razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Za zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti namreč v celoti zadoščajo že ugotovitve v zvezi z nedoseganjem delovnih rezultatov v opazovalnem obdobju.
ZPIZ-2 člen 183, 194.. ZDSS-1 člen 63.. OZ člen 190, 190/3, 191.
sorazmerni del starostne pokojnine - neprava obnova postopka - izredno pravno sredstvo
V konkretnem primeru je tožnica zaradi spremembe, ki vpliva na pravico do prejemanja pokojnine, njen obseg oziroma izplačevanje, prejela v relevantnem obdobju višjo pokojnino, kot ji je bila na podlagi odločbe z dne 18. 5. 2016 priznana. Posledično je na podlagi 194. člena ZPIZ-2 v zvezi s 190. členom OZ dolžna preveč izplačano starostno pokojnino tožencu vrniti kot je pravilno odločil v izpodbijanih odločbah.
Tožnica se v obravnavanem primeru neutemeljeno sklicuje na pravilo vračanja, določeno v 191. členu OZ. Pomota pri izplačilu izključuje uporabo 191. člena OZ. Glede na besedno zvezo določeno v 191. členu OZ je potrebna volja izpolnitve, vsako pomotno izplačilo pa izključuje hotenje. Ker za zahtevano vrnitev ni potrebno niti, da bi bila zmota pri izpolnitvenem dejanju nezakrivljena, se pritožbeno sodišče pridružuje stališču, da se pomotna štejejo tudi tista izplačila, do katerih pride zaradi nekoordinacije med posameznimi službami.
ZPIZ-2 člen 19, 21, 123, 396, 396/1.. ZPIZ-1 člen 22, 93, 93/2, 93/3, 93/3-2, 93/6, 159, 159/3, 160, 160/1, 160/1-1..
delna invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - II. kategorija invalidnosti
Po tretjem odstavku 159. člena ZPIZ-1 se delna invalidska pokojnina odmerjena po 2. alineji tretjega odstavka 93. člena tega zakona izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja oziroma zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje. Ker je tožnica po prenehanju delovnega razmerja za obdobje od 1. 7. 2014 do 30. 9. 2014 prejemala nadomestilo za primer brezposelnosti in bila v tem času zavarovana kot zavarovanka iz 22. člena ZPIZ-1 oziroma 19. člena ZPIZ-2, se ji delna invalidska pokojnina ob smiselni uporabi 1. alineje prvega odstavka 160. člena ZPIZ-1 prizna od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti, to je od 1. 10. 2014 dalje.
ZDR člen 128, 128/1, 128/2.. ZEPDSV člen 18, 19.. ZDCOPMD člen 8.. ZPP člen 215.
nadurno delo - nadure - voznik tovornjaka - dnevnice kot del plače - odpoved pravici - pravilo o dokaznem bremenu
Delavec se v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-63/03 z dne 27. 1. 2005 ne more odpovedati pravici iz delovnega razmerja, ki mu gre po zakonu. Delavcu po zakonu pripada tako odpravnina, na kar se konkretno nanaša navedena ustavna odločba, kot tudi dodatek za nadurno delo, ne glede na to, da višina tega dodatka v zakonu ni opredeljena.
Če je delodajalec delavcu določen znesek izplačal kot dnevnice, in tako tudi navedel na pisnem obračunu (plačilni listi), kasneje v morebitnem sodnem postopku ne more uspešno uveljavljati, da naj se takšno izplačilo dnevnic upošteva kot drug del plačila za delo.
Če delavec v postopku zahteva plačilo dodatka za nadurno delo, za kar velja 5-letni zastaralni rok, je delodajalec tisti, ki mora poskrbeti za ustrezna dokazila za dokazovanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka delavca. Tožena stranka je v postopku predložila le evidenco, ki temelji na podatkih tahografov, ki pa zaradi manipuliranja s tahografi ni verodostojna. Druge evidence delovnega časa tožena stranka ni predložila. Ker tako tožena stranka v obravnavanem sporu ni zmogla dokazati, da je tožnik opravil manjši obseg nadurnega dela, kot je trdil, je sodišče prve stopnje v skladu s pravilom o dokaznem bremenu (215. člen ZPP) pravilno izhajalo iz trditev tožnika in tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo v obsegu, v katerem je glede na izračun izvedenke finančne stroke utemeljen.
Okrajno sodišče v Šentjurju, kateremu je bila zadeva odstopljena, se ne more sklicevati na izbirno pravico tožeče stranke. Po prvem odstavku 52. člena ZPP je namreč podana tudi njegova krajevna pristojnost (sodišče splošne krajevne pristojnosti), kateri bi se lahko uspešno upiralo samo, če bi bilo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah ali katero drugo sodišče izključno krajevno pristojno.
SZ-1 člen 50, 61, 61/1, 61/2, 61/3, 63, 63/1. SPZ člen 105, 105/1, 119, 119/2.
upravljanje večstanovanjske stavbe - zamenjava upravnika - prenehanje pogodbe o opravljanju upravniških storitev - obveznosti upravnika ob prenehanju upravljanja - aktivna procesna legitimacija - aktivna stvarna legitimacija - ločitev procesne legitimacije od stvarne - naloge upravnika - depozitna pogodba - sredstva rezervnega sklada
Iz prvega in drugega odstavka 61. člena SZ-1 izhaja aktivna procesna legitimacija novega upravnika, da od starega upravnika zahteva, kar je v teh določilih predpisano. Iz drugega odstavka 61. člena SZ-1 to izhaja izrecno, medtem ko iz prvega odstavka 61. člena SZ-1 to izhaja zgolj smiselno. Iz same vsebine določil pa je razvidno, da našteti dokumenti in sredstva služijo izvrševanju siceršnjih upravnikovih pooblastil, da obračunava stroške, sestavlja obračune stroškov, poroča o svojem delu, sprejema plačila etažnih lastnikov ipd. Vsa opravila upravnik izvaja v interesu, tj. v korist etažnih lastnikov. To velja tudi za sredstva iz naslova obratovanja in vzdrževanja, ki jih sicer upravnik zbira na svojem transakcijskem računu, le da o tem vodi ločeno knjigovodsko evidenco za vsako večstanovanjsko stavbo in vsakega etažnega lastnika.
Določilo tretjega odstavka 61. člena SZ-1 predpisuje dva subjekta, ki sta upravičena prevzeti sredstva od starega upravnika - bodisi novi upravnik bodisi eden od etažnih lastnikov pod predpostavko, da novega upravnika etažni lastniki še niso izbrali.
SZ-1 v 61. členu širi aktivno procesno legitimacijo tudi na novega upravnika, da od starega upravnika izterja listine in sredstva, ki so v tem določilu navedene, čeprav so končni materialnopravni nosilci teh upravičenj etažni lastniki kot nosilci (so)lastninske pravice na posameznih in skupnih delih stavbe. Gre torej za primer ločitve stvarne in procesne legitimacije.
ZPIZ-2 člen 66, 68, 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 149.
invalidnina za telesno okvaro - poškodba pri delu - poklicna bolezen
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v prehodni določbi 3. odst. 403. člena ZPIZ-2. Navedena pravna norma povsem jasno in nedvoumno določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesne okvare (TO), lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam TO) pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 149. člena ZPIZ-1 pridobijo le še za TO, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takšnega vzroka tožnica ni nikoli zatrjevala in ga v okoliščinah konkretnega primera ne bi bilo mogoče niti dokazati.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005210
ZDR člen 130, 130/1, 184, 184/1.. OZ člen 131.
stroški prevoza na delo in z dela - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Ob ugotovitvah, da se je tožnik del poti pripeljal z osebnim avtomobilom, pri čemer je tožena stranka zgolj pavšalno navajala, da tožnik do povračila teh ni upravičen, saj je uporabljal vozilo tožene stranke, je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela za vtoževano obdobje v višini javnega prevoza, kot je to uveljavljal tožnik.
Tožnik je od tožene stranke zahteval Plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo zaradi škodnega dogodka dne 6. 9. 2012. Do škodnega dogodka je prišlo, ko mu je pri razlaganju poltovornjaka zdrsnilo na stopnički za sestop, ki je nameščena na zadnji strani vozila. Tožnik je padel in si pri tem poškodoval desno roko. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da v obravnavani zadevi stopnička za sestop ni predstavljala nevarne stvari, zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Prav tako pa ni podana krivdna odgovornost tožene stranke, saj protipravno ravnanje tožene stranke ni dokazano, do zdrsa tožnika pa je prišlo izključno zaradi njegove nepazljivosti pri sestopanju s poltovornjaka. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v celoti zavrnilo. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.
ZPIZ-2 člen 14, 14/1.. ZMEPIZ-1 člen 6, 22, 26, 80, 81.. ZDR-1 člen 11.
lastnost zavarovanca
Ni se mogoče uspešno sklicevati na pravnomočnost pravnega razmerja o vpisanih podatkih v matični evidenci, če ta ni odraz objektivnega in resničnega dejanskega stanja. Pravilnost in resničnost vpisanih podatkov mora biti bistvena lastnost vsake uradne evidence, ki jo pri vodenju podatkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora zasledovati tudi toženi zavod. Ker imajo izpisi iz uradnih evidenc značaj javne listine, kar velja tudi za izpise podatkov iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (87. člen), je že načeloma mogoče vedno dokazovati, da v njej potrjena oz. vpisana dejstva niso resnična.