transformacija delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo dokazne predloge zlasti z zaslišanjem predlaganih prič, zato je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
V skladu z določbo 401. člena ZPP odloča o predlogu za obnovo postopka višje sodišče, če se razlog na obnovo postopka nanaša edino le na postopek pred višjim sodiščem. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj se predlog za obnovo postopka nanaša na odločitev pritožbenega sodišča.
S pravnomočno sodbo je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik spoznan za invalida III. kategorije invalidnosti, zato mu je tožena stranka odpovedala prejšnjo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto varnostnika zaradi spremenjene delovne zmožnosti in mu ponudila v podpis pogodbo o zaposliti za ustrezno delovno mesto vratar, to pogodbo pa mu je odpovedala dne 5. 5. 2011 iz poslovnega razloga, skladno z mnenjem Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 4. 2011. Tožena stranka je namreč delovno mesto vratar ukinila, za tožnika pa ni imela na razpolago delovnega mesta, ki bi ustrezalo omejitvam iz dokončne odločbe ZPIZ. Iz dopolnilnega mnenja ZPIZ, na katerega se sklicuje tožnik in ostalih listin, ki jih je tožnik kot dokaz priložil predlogu za obnovo postopka, ne izhaja, da bi bil tožnik tudi v času, ko mu je tožena stranka dala odpoved pogodbe o zaposlitvi tj. dne 5. 5. 2011, sposoben opravljati delo varnostnika pri toženi stranki, saj ni dokazal, da je delo varnostnika pri toženi stranki enako delu varnostnika iz obrazca DD-1. Iz dopolnilnega mnenja tudi ne izhaja, da so pri tožniku odpadle omejitve iz dokončne odločbe ZPIZ o njegovi invalidnosti, zaradi katerih je bilo pravnomočno ugotovljeno, da tožena stranka za tožnika ni imela ustreznega delovnega mesta. Pritožbeno sodišče je zato predlog za obnovo postopka zavrnilo kot neutemeljen.
ZPIZ-2 člen 42.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20, 20/1.
sorazmerni del invalidske pokojnine - zavarovalna doba - sporazum z bosno in hercegovino
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da posebna doba, priznana iz naslova udeležbe v oboroženih silah BiH ob pravilni razlagi in ob uporabi Mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, ni upoštevna.
Tožnik s sešteto pokojninsko dobo, dopolnjeno pri slovenskem in bosanskem nosilcu zavarovanja brez posebne dobe, ki glede na Mednarodni sporazum in po nacionalni zakonodaji nosilca zavarovanja v BiH ni izenačena z zavarovalno dobo, ne izpolnjuje pogoja minimalne pokojninske dobe iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 in zato ni pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
ZDR člen 128, 128/1, 128/2.. ZEPDSV člen 18, 19.. ZDCOPMD člen 8.. ZPP člen 215.
nadurno delo - nadure - voznik tovornjaka - dnevnice kot del plače - odpoved pravici - pravilo o dokaznem bremenu
Delavec se v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-63/03 z dne 27. 1. 2005 ne more odpovedati pravici iz delovnega razmerja, ki mu gre po zakonu. Delavcu po zakonu pripada tako odpravnina, na kar se konkretno nanaša navedena ustavna odločba, kot tudi dodatek za nadurno delo, ne glede na to, da višina tega dodatka v zakonu ni opredeljena.
Če je delodajalec delavcu določen znesek izplačal kot dnevnice, in tako tudi navedel na pisnem obračunu (plačilni listi), kasneje v morebitnem sodnem postopku ne more uspešno uveljavljati, da naj se takšno izplačilo dnevnic upošteva kot drug del plačila za delo.
Če delavec v postopku zahteva plačilo dodatka za nadurno delo, za kar velja 5-letni zastaralni rok, je delodajalec tisti, ki mora poskrbeti za ustrezna dokazila za dokazovanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka delavca. Tožena stranka je v postopku predložila le evidenco, ki temelji na podatkih tahografov, ki pa zaradi manipuliranja s tahografi ni verodostojna. Druge evidence delovnega časa tožena stranka ni predložila. Ker tako tožena stranka v obravnavanem sporu ni zmogla dokazati, da je tožnik opravil manjši obseg nadurnega dela, kot je trdil, je sodišče prve stopnje v skladu s pravilom o dokaznem bremenu (215. člen ZPP) pravilno izhajalo iz trditev tožnika in tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo v obsegu, v katerem je glede na izračun izvedenke finančne stroke utemeljen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00004955
ZPIZ-1 člen 101, 387, 387/1, 387/1-1.. OZ člen 131, 149, 150, 171. ZDR člen 184, 184/1, 200, 204.
odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nezgoda (nesreča pri delu) - nezgoda pri delu
Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da polirni stroj ni nevarna stvar, saj je mogoče ob zadostni skrbnosti nevarnost pri delu s polirnim strojem nadzorovati in tako tveganje za nastanek škode ni večje od običajnega. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da ni podana objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke.
Ker je že invalidska komisija v postopku uveljavljanja pravic iz invalidskega zavarovanja ugotovila, da tožnik za delo na delovnem mestu polirca in brusilca ni zmožen, je sodišče prve stopnje zmotno samo ugotavljalo, ali delo na polirnem stroju ustreza omejitvam, kot izhajajo iz odločbe ZPIZ z dne 12. 10. 2010. Zato je zmotno zaključilo, da delo na polirnem stroju ne presega omejitev, ki so bile tožniku priznane z odločbo ZPIZ z dne 12. 10. 2010 ter preuranjeno zaključilo, da v konkretnem primeru ni podanega protipravnega ravnanja tožene stranke. V kolikor delodajalec delavcu, kljub odločbi ZPIZ o ugotovljeni invalidnosti, ne zagotovi opravljanja drugega dela, ustreznega njegovi preostali delovni zmožnosti, s tem krši določbe ZPIZ-1 in ZDR, ki delodajalcu takšno ravnanje nalagajo, in je v takem primeru njegovo ravnanje protipravno. To pa pomeni, da se delodajalec ne more v celoti razbremeniti odgovornosti za nezgodo, ki nastane delavcu na delovnem mestu, za katerega je že z odločbo ZPIZ ugotovljeno, da ga ni zmožen opravljati, delodajalec pa mu ne zagotovi opravljanja drugega dela, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - priprava delavca na delo - manjši delodajalec
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je sklenila pogodbo o zaposlitvi s tožnikom iz razloga priprave na delo oz. ga ni usposabljala za delo komercialist na terenu, za katero je tožnik sklenil pogodbo o zaposlitvi, niti se tožnik na tem delovnem mestu ni kakorkoli izpopolnjeval. Direktor je namreč sam izpovedal, da se je tožnik za navedena dela usposobil že v letu 2011. Glede na navedene dejanske ugotovitve tožena stranka ni dokazala obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki ga je navedla v pogodbi o zaposlitvi.
Ker zakonski razlog ni bil podan, pomeni, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas z dne 14. 8. 2015 sklenjena v nasprotju z ZDR-1 in se na podlagi 56. člena ZDR-1 šteje, da je tožnik s toženo stranko sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
ZPIZ-2 člen 66, 68, 403, 403/3.. ZPIZ-1 člen 143, 149.
invalidnina za telesno okvaro - poškodba pri delu - poklicna bolezen
Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v prehodni določbi 3. odst. 403. člena ZPIZ-2. Navedena pravna norma povsem jasno in nedvoumno določa, da do uveljavitve predpisov s področja varstva invalidov, ki bodo uredili postopke ugotavljanja vrste in stopnje telesne okvare (TO), lahko zavarovanci na podlagi Samoupravnega sporazuma o seznamu telesnih okvar (Seznam TO) pravico do invalidnine v skladu z določbami 143. do 149. člena ZPIZ-1 pridobijo le še za TO, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni. Takšnega vzroka tožnica ni nikoli zatrjevala in ga v okoliščinah konkretnega primera ne bi bilo mogoče niti dokazati.
Tožnik je dogovor o prepovedi konkurenčne dejavnosti spoštoval in ni opravljal nikakršne konkurenčne dejavnosti, tako da mu je tožena stranka v skladu z drugim odstavkom pogodbe o zaposlitvi in drugim odstavkom 39. člena ZDR dolžna izplačati denarno nadomestilo v višini ene tretjine njegove povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 89/3.. ZDSS-1 člen 21.. ZDR člen 8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - zavarovalni zastopnik - pričakovani delovni rezultati - rok za podajo odpovedi - provizijski sistem - predhodno vprašanje
Provizijski sistem plačila zavarovalnih zastopnikov in merjenje delovne uspešnosti na podlagi provizijskega sistema je zakonito. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da provizijski sistem obračuna plače, pri katerem provizija dejansko vsebuje osnovno plačo in delovno uspešnost, dodatke in stroške ter druga plačila, ni v nasprotju s splošnimi načeli ureditve plač, saj zakon in ostali predpisi z delovnopravnega področja ne prepovedujejo odvisnosti višine plače od doseženih rezultatov dela oziroma obračuna in izplačila plače v obliki provizije. Stališče, da je opredelitev osnovne plače zastopnikov lahko odvisna od ustvarjenih provizij oziroma obračunana glede na dosežen procent realizacije, je bilo namreč že večkrat zavzeto v sodni praksi.
Ob ugotovitvi, da tožnik v obdobju od septembra 2014 do februarja 2015 ni dosegel pričakovanih delovnih rezultatov, pri čemer za nedoseganje rezultatov niso podani objektivni razlogi, temveč so razlogi izključno na njegovi strani, je sodišče prve stopnje utemeljeno presodilo, da je obstajal utemeljen razlog nesposobnosti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alinei prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Za zakonitost izpodbijane odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti namreč v celoti zadoščajo že ugotovitve v zvezi z nedoseganjem delovnih rezultatov v opazovalnem obdobju.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v podanem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca spec. psih. ustrezno podlago za odločitev v sporni zadevi. Izvedenec je tako v pisno podanem izvedenskem mnenju kot zaslišan na naroku za glavno obravnavo prepričljivo pojasnil, da je bila stranska intervenientka v spornem obdobju sposobna za opravljanje svojega dela direktorice.
hišna preiskava - obrazložitev odločbe - odredba za hišno preiskavo
V obravnavani zadevi so preiskovalno sodnico prepričali razlogi, ki jih je v obrazložitvi imel predlog za odreditev hišne preiskave, zato pritožbeno sodišče ne vidi nepravilnosti v tem, ko so bili ti isti ponovljeni v odredbi za hišno preiskavo, saj je bilo nepotrebno (in nesmiselno), da bi preiskovalna sodnica navajala druge (dodatne) razloge, če pa so zadostovali že tisti, ki so bili navedeni v obrazložitvi predloga SDT. V tem primeru ni utemeljena trditev, da gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe o hišni preiskavi, ampak gre za vsebinsko obrazložitev kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00006143
ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - trditveno in dokazno breme - nedopustno protipravno ravnanje
Premikanje elektronskih tabel ugotovljene velikosti in teže (cca. 2 m2 in teže 60 do 100 kg) v skupini treh delavcev ne predstavlja opravila, ki bi bilo samo po sebi nevarno.
Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi z očitanim nedopustnim ravnanjem tožene stranke (navedbe so bile nepopolne in splošne in jih ni bilo mogoče preizkusiti). Ker je protipravnost ravnanja tožene stranke dejstvo, ki ga je dolžan dokazati tožnik in ker tega ni dokazal (da bi tožena stranka kršila predpise s področja varnosti in zdravja pri delu ali druge obveznosti iz delovnega razmerja), je sodišče pravilno štelo protipravnost ravnanja tožene stranke za nedokazano.
V Republiki Sloveniji zakonodaja opredeljuje plačo v bruto znesku. Obračunavanje in plačevanje ter stopnje prispevkov urejajo ZPIZ-2, ZPSV in ZDoh-2. Pri tem se davki in prispevki obračunajo glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila (352. člen ZDavP-2). To pa pomeni, da so zneski akontacije dohodnine in prispevkov, ki jih delodajalec plača ob obračunu bruto zneskov iz naslova plač in drugih prejemkov iz zaposlitve (delovnega razmerja), ter s tem tudi neto zneski (izračunani od pripadajočih bruto zneskov po odvodu davkov in prispevkov), znani šele ob izplačilu, ne pa že ob izdaji sodbe. Ker neto zneski niso znani vnaprej, oziroma ker ni znano, kakšna bo višina neto zneskov ob izplačilu (možna je sprememba stopenj za obračun davkov in prispevkov v času od izdaje sodbe do izplačila prisojenih terjatev iz delovnega razmerja), sodba pravilno vsebuje po višini določene bruto zneske.
Sodišče prve stopnje je nepravilno prisodilo tožniku zakonske zamudne obresti od neto zneska regresa za letni dopust za leto 2013 (obračunanega od bruto zneska 783,66 EUR) že od 2. 7. 2012 dalje. Po določbi drugega odstavka 131. člena ZDR-1 tožniku pripadajo zakonske zamudne obresti od navedenega zneska šele od 2. 7. 2013 dalje do plačila.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1, 94, 94/1, 95, 95/4, 120, 120/1, 123.. - člen 87, 87/5.
plačilo stroškov postopka - stroški za vročanje pisanj
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so pooblaščenemu vročevalcu nastali stroški, kot so bili priglašeni, pritožba pa s pavšalnimi trditvami, da si je sodišče prve stopnje navedene stroške izmislilo, ne more uspeti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005216
ZGD-1 člen 31, 679, 683.. ZPP člen 76, 76/1, 76/2, 339, 339/2, 339/2-11.. ZDR-1 člen 179.. OZ člen 131, 153, 153/3, 179, 189.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sposobnost biti stranka v postopku - podružnica tujega podjetja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nevarna stvar - soprispevek
D. zavarovalnica kot podružnica tuje gospodarske družbe nima sposobnosti biti stranka po določbi prvega odstavka 76. člena ZPP. Prav tako ne obstaja noben poseben predpis, ki bi določal drugače in bi tako navedena podružnica pridobila to sposobnost na podlagi drugega odstavka 76. člena ZPP. Ker je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo zoper D. zavarovalnico kot drugo toženo stranko, čeprav ta ne more biti pravdna stranka, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišča prve stopnje, da prvo tožena stranka za škodo tožniku odgovarja po načelu objektivne odgovornosti, ker je profilirka, na kateri je tožnik opravljal delo, ki je privedlo do njegove poškodbe, nevarna stvar oziroma delo na njej nevarna dejavnost. Tožnik je moral pločevino, navito na kolut, poravnati in zaščiti z zaščitno folijo, v ta namen pa pločevino z rokami voditi do profilirnih valčkov, skozi katere je nato pločevina šla, pri tem pa se prevlekla z zaščitno folijo. To pomeni, da je tožnik moral z rokami poseči v neposredno bližino delujočega stroja.
ZDSS-1 člen 53/2. Kolektivna pogodba za zavarovalstvo Slovenije člen 29, 29/1, 35.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe - delovna uspešnost
Stališče sodišča prve stopnje, da sodišče ne more poseči oziroma določiti višino nagrad za posamezne delavce udeleženca, je napačno. Če stranki nista uspeli sprejeti dogovora o višini poslovne uspešnosti, je bistvo, da je do izplačila poslovne uspešnosti upravičen vsak delavec, in sicer načelno v enakem znesku, pri čemer pa bo moralo sodišče pri svoji odločitvi upoštevati tudi dejstvo, da so nekateri delavci v različnih višinah poslovno uspešnost že prejeli. Seveda tem delavcem poslovna uspešnost pripada le v primeru, če so prejeli nižjo poslovno uspešnost kot jo bo sodišče ugotovilo, da je bila izplačana v povprečju pri nasprotni udeleženki. Kot je sicer navajal predlagatelj, konkretne poslovne uspešnosti ne more izračunati, in navaja le povprečne zneske. V kolikor je tožena stranka izplačala poslovno uspešnost le nekaterim delavcem brez v naprej sprejetega dogovora, to ne more iti v škodo ostalim delavcem.
V zvezi z vprašanjem, ali je sodišče prve stopnje in pred tem toženec pravilno interpretiral odločbo Ustavnega sodišča U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 in posledično v zvezi z vprašanje, ali so zavarovanci v primeru, ko niso vložili zahteve za novo odmero in imajo pravnomočno odločbo o odmeri starostne pokojnine, upravičeni do ponovne odmere vse od upokojitve dalje, je pritožbeno sodišče že zavzelo svoje stališče v večih drugih identičnih zadevah. Zavzelo je stališče, da ni podane pravne podlage, da bi višji znesek pripadal vse od datuma, ko je bila zavarovancu priznana pravica do starostne pokojnine s pravnomočno odločbo.
ZUTD člen 63, 63/2, 63/2-8. ZDR-1 člen 115, 115/1, 115/3.
denarno nadomestilo za brezposelnost - posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Tožnici, ki je kot noseča uživala posebno varstvo po ZDR-1 pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, je prenehalo delovno razmerje v nasprotju z določbami ZDR-1. Vendar pa tožnica sodnega varstva zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni uveljavljala, zaradi česar je podan dejanski stan, določen v 8. alineji drugega odstavka 63. člena ZUTD in s tem izključitveni razlog za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti. ZUTD namreč kot pogoj za priznanje pravice do nadomestila za čas brezposelnosti ne določa zgolj nekrivdnega ravnanja delavca pri prenehanju delovnega razmerja, ampak v primerih zavarovanih kategorij delavcev, zahteva tudi njihovo posebno aktivnost, torej, da uveljavljajo varstvo pravic, če jim je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi kršeno z zakonom zagotovljeno varstvo.