Okrajno sodišče v Šentjurju, kateremu je bila zadeva odstopljena, se ne more sklicevati na izbirno pravico tožeče stranke. Po prvem odstavku 52. člena ZPP je namreč podana tudi njegova krajevna pristojnost (sodišče splošne krajevne pristojnosti), kateri bi se lahko uspešno upiralo samo, če bi bilo Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah ali katero drugo sodišče izključno krajevno pristojno.
ZDR člen 128, 128/1, 128/2.. ZEPDSV člen 18, 19.. ZDCOPMD člen 8.. ZPP člen 215.
nadurno delo - nadure - voznik tovornjaka - dnevnice kot del plače - odpoved pravici - pravilo o dokaznem bremenu
Delavec se v skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS št. Up-63/03 z dne 27. 1. 2005 ne more odpovedati pravici iz delovnega razmerja, ki mu gre po zakonu. Delavcu po zakonu pripada tako odpravnina, na kar se konkretno nanaša navedena ustavna odločba, kot tudi dodatek za nadurno delo, ne glede na to, da višina tega dodatka v zakonu ni opredeljena.
Če je delodajalec delavcu določen znesek izplačal kot dnevnice, in tako tudi navedel na pisnem obračunu (plačilni listi), kasneje v morebitnem sodnem postopku ne more uspešno uveljavljati, da naj se takšno izplačilo dnevnic upošteva kot drug del plačila za delo.
Če delavec v postopku zahteva plačilo dodatka za nadurno delo, za kar velja 5-letni zastaralni rok, je delodajalec tisti, ki mora poskrbeti za ustrezna dokazila za dokazovanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka delavca. Tožena stranka je v postopku predložila le evidenco, ki temelji na podatkih tahografov, ki pa zaradi manipuliranja s tahografi ni verodostojna. Druge evidence delovnega časa tožena stranka ni predložila. Ker tako tožena stranka v obravnavanem sporu ni zmogla dokazati, da je tožnik opravil manjši obseg nadurnega dela, kot je trdil, je sodišče prve stopnje v skladu s pravilom o dokaznem bremenu (215. člen ZPP) pravilno izhajalo iz trditev tožnika in tožbenemu zahtevku pravilno ugodilo v obsegu, v katerem je glede na izračun izvedenke finančne stroke utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00002849
ZPP člen 5, 7, 212, 339, 339/2, 339/2-8. SZ-1 člen 44, 44/1, 44/2.
razpravno načelo - načelo konktradiktornosti - kršitev pravice do izjave - skupni deli in naprave - nujna vzdrževalna dela - sredstva rezervnega sklada
S tem, da so bila zatrjevana pravno odločilna dejstva, je v obravnavani zadevi zadoščeno razpravnemu načelu, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka. Tožeča stranka se je imela možnost opredeliti in se je tudi opredelila do vseh pravno odločilnih dejstev, ki jih je zatrjevala tožena stranka. V teku postopka je imela možnost odzvati se na izpoved priče, ki je izpovedala o subjektivnem dojemanju podatkov o poteku kanalizacije. Ne gre za okoliščino, ki bi morala biti zajeta v trditvah, ampak za podrobnost, ki se je izkazala ob ugotavljanju zatrjevanih pravno odločilnih dejstev.
Lastninska pravica zemljišča, na katerem je kanalizacija locirana, ni edina pravica, ki mogoča zaključek o tem, da je kanalizacija skupna naprava in torej v skupni lasti etažnih lastnikov več večstanovanjskih hiš. Obstajajo tudi druge stvarne in celo obligacijske pravice, ki omogočajo skupno lastništvo naprav, ki so locirane izven objekta, kateremu služijo.
nadomestilo za invalidnost - skrajšan delovni čas - pogoji za pridobitev pravice do nadomestila
ZPIZ-2 za pridobitev pravice do nadomestila za invalidnost ne določa pogoja, da mora invalid delo ves čas premestitve opravljati v polnem delovnem času. Časovna razbremenitev oziroma časovni element (opravljanje dela v polnem ali v krajšem delovnem času od polnega) ni odločilno za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost.
blagovne znamke - pravice iz znamke - tožba za ugotovitev ničnosti znamke - razlikovalni učinek - tožbeni zahtevek zaradi kršitve znamke - varstvo znamke - predmet varstva - namen znamke - ničnost znamke - ugovor ničnosti
Materialnopravni ugovori zoper registriranega imetnika znamke so dopustni, ne da bi bilo zato treba sprožiti poseben postopek - bodisi s tožbo bodisi z uveljavljanjem ničnosti v okviru postopka pred registrskim organom. Razlika je le v dometu varstva, saj uspeh s tožbo na ugotovitev ničnosti po 114. členu ZIL-1 povzroči prenehanje registrirane pravice (prim. prvi in drugi odstavek 72. člena ZIL-1), medtem ko ima uveljavljanje ugovorov ničnosti učinek le v konkretnem sporu.
ZPIZ-2 člen 14, 14/1.. ZMEPIZ-1 člen 6, 22, 26, 80, 81.. ZDR-1 člen 11.
lastnost zavarovanca
Ni se mogoče uspešno sklicevati na pravnomočnost pravnega razmerja o vpisanih podatkih v matični evidenci, če ta ni odraz objektivnega in resničnega dejanskega stanja. Pravilnost in resničnost vpisanih podatkov mora biti bistvena lastnost vsake uradne evidence, ki jo pri vodenju podatkov iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja mora zasledovati tudi toženi zavod. Ker imajo izpisi iz uradnih evidenc značaj javne listine, kar velja tudi za izpise podatkov iz matične evidence zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja (87. člen), je že načeloma mogoče vedno dokazovati, da v njej potrjena oz. vpisana dejstva niso resnična.
ZPIZ-2 člen 42.. Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20, 20/1.
sorazmerni del invalidske pokojnine - zavarovalna doba - sporazum z bosno in hercegovino
Pritožbeno sodišče je že zavzelo stališče, da posebna doba, priznana iz naslova udeležbe v oboroženih silah BiH ob pravilni razlagi in ob uporabi Mednarodnega sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino, ni upoštevna.
Tožnik s sešteto pokojninsko dobo, dopolnjeno pri slovenskem in bosanskem nosilcu zavarovanja brez posebne dobe, ki glede na Mednarodni sporazum in po nacionalni zakonodaji nosilca zavarovanja v BiH ni izenačena z zavarovalno dobo, ne izpolnjuje pogoja minimalne pokojninske dobe iz 2. alineje 42. člena ZPIZ-2 in zato ni pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine.
ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1, 94, 94/1, 95, 95/4, 120, 120/1, 123.. - člen 87, 87/5.
plačilo stroškov postopka - stroški za vročanje pisanj
Pritožbeno sodišče ne dvomi, da so pooblaščenemu vročevalcu nastali stroški, kot so bili priglašeni, pritožba pa s pavšalnimi trditvami, da si je sodišče prve stopnje navedene stroške izmislilo, ne more uspeti.
ZOFVI člen 46, 46/12, 53a, 53a/7.. ZPP člen 362, 362/1.. ZZ člen 36, 36/1.. ZUP člen 207, 207/3.
razpisni postopek - ravnatelj - postopek izbire kandidata
V nobenem predpisu ni določeno, da bi smel svet zavoda delovati oziroma sprejemati odločitve le, če so vsa mesta v njem popolnjena oziroma da bi bili nezakoniti sklepi sveta, ki bi bili sprejeti v času, ko ta ni popoln. Glede na to, da je za nasprotno kandidatko glasovalo 7 od 10 obstoječih oziroma 11 predvidenih članov sveta, je druga kandidatka v vsakem primeru dobila večino glasov, kot je določeno v dvanajstem odstavku 46. člena ZOFVI.
ZPIZ-2 člen 19, 21, 123, 396, 396/1.. ZPIZ-1 člen 22, 93, 93/2, 93/3, 93/3-2, 93/6, 159, 159/3, 160, 160/1, 160/1-1..
delna invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti - II. kategorija invalidnosti
Po tretjem odstavku 159. člena ZPIZ-1 se delna invalidska pokojnina odmerjena po 2. alineji tretjega odstavka 93. člena tega zakona izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju delovnega razmerja oziroma zavarovanja, dokler se zavarovanec ponovno ne vključi v obvezno zavarovanje. Ker je tožnica po prenehanju delovnega razmerja za obdobje od 1. 7. 2014 do 30. 9. 2014 prejemala nadomestilo za primer brezposelnosti in bila v tem času zavarovana kot zavarovanka iz 22. člena ZPIZ-1 oziroma 19. člena ZPIZ-2, se ji delna invalidska pokojnina ob smiselni uporabi 1. alineje prvega odstavka 160. člena ZPIZ-1 prizna od prvega naslednjega dne po prenehanju prejemanja nadomestila za primer brezposelnosti, to je od 1. 10. 2014 dalje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00002488
ZPP člen 212, 333, 333/1. OZ člen 131, 131/1, 637, 637/2, 639, 639/5, 649, 649/1, 660, 963, 963/1.
subrogacija - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico - odgovornost za škodo - obstoj napake - naključje - gradbena pogodba - odgovornost izvajalca del - vzrok za škodo - delo z napako - dopolnjevanje navedb v pritožbi - dopolnitev po poteku roka - trditveno in dokazno breme
Dopolnjevanje pritožbe po izteku roka je nedopustno, po poteku roka vložena dopolnitev pritožbe zato nima nobenega pravnega učinka.
Če gre za odgovornost za škodo, ki je nastala zaradi napake same, potem je pravni temelj za odškodninsko odgovornost peti odstavek 639. člena OZ in, če je naročnik zahteval odpravo napake, tudi drugi odstavek 637. člena OZ. Če pa je zaradi napake nastala škoda na drugih dobrinah, torej ne na dolgovanem gradbenem delu, pa odgovarja tožena stranka na temelju prvega odstavka 131. člena OZ.
Izvajalec odgovarja za nastalo škodo le, če mu je mogoče pripisati, da je pri svojem gradbenem delu storil napako. Povedano drugače, če izvajalec ni izvršil gradbenega dela z napako, potem njegovo ravnanje ni vzrok za nastalo škodno posledico in ni razloga za odgovornost izvajalca za nastalo škodo. Zaradi naključja nastalo škodo ali pa iz neugotovljivih vzrokov nastalo škodo nosi naročnik sam. Da je izvajalec storil napako, mora trditi, in v primeru nasprotovanja izvajalca tudi dokazati naročnik, ali njegov pravni naslednik. Ker se je v tem sporu takšni trditvi izvajalec (tožena stranka) uprl, je torej bilo trditveno in dokazno breme na tožeči stranki.
povrnitev pravdnih stroškov - upoštevanje vseh okoliščin primera - navedba vrednosti spornega predmeta - nedenarna terjatev upnika
Pravdni stranki druga do druge nimata denarnih zahtevkov, saj z njimi ne zahtevata plačila. To, da je tožbeni zahtevek ovrednoten v denarni vrednosti z navedbo vrednosti spornega predmeta, pa ne pomeni, da je tožbeni zahtevek denarni zahtevek.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00005210
ZDR člen 130, 130/1, 184, 184/1.. OZ člen 131.
stroški prevoza na delo in z dela - odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu
Ob ugotovitvah, da se je tožnik del poti pripeljal z osebnim avtomobilom, pri čemer je tožena stranka zgolj pavšalno navajala, da tožnik do povračila teh ni upravičen, saj je uporabljal vozilo tožene stranke, je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela za vtoževano obdobje v višini javnega prevoza, kot je to uveljavljal tožnik.
Tožnik je od tožene stranke zahteval Plačilo odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo zaradi škodnega dogodka dne 6. 9. 2012. Do škodnega dogodka je prišlo, ko mu je pri razlaganju poltovornjaka zdrsnilo na stopnički za sestop, ki je nameščena na zadnji strani vozila. Tožnik je padel in si pri tem poškodoval desno roko. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenega dokaznega postopka zaključilo, da v obravnavani zadevi stopnička za sestop ni predstavljala nevarne stvari, zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za nastalo škodo. Prav tako pa ni podana krivdna odgovornost tožene stranke, saj protipravno ravnanje tožene stranke ni dokazano, do zdrsa tožnika pa je prišlo izključno zaradi njegove nepazljivosti pri sestopanju s poltovornjaka. Zato je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v celoti zavrnilo. Takšna odločitev sodišča prve stopnje je pravilna.
dodatek za bivanje - Zoisova štipendija - ekscepcio ilegalis
Tožnica je upravičena do dodatka k štipendiji za bivanje izven kraja stalnega bivališča od 4. 11. 2015 dalje, ko je prijavila začasno prebivališče v kraju izobraževanja. Ni sporno, da je imela tožnica v kraju izobraževanja prijavljeno začasno prebivališče od 4. 11. 2015 do 4. 11. 2016, z dnem 1. 9. 2015 v kraju izobraževanja sklenjeno najemno pogodbo in da je njeno stalno prebivališče v Cerknem od kraja izobraževanja v Ljubljani oddaljeno 53,9 km. Gre za pravno odločilna dejstva, ob katerih sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da so v obravnavani zadevi izpolnjeni pogoji iz 18. člena ZŠtip za priznanje pravice do dodatka za bivanje izven kraja stalnega prebivališča v višini 80,00 EUR mesečno od 4. 11. 2015 do 30. 9. 2016. Posledično je izpodbijano drugostopenjsko in 2. točko izreka prvostopenjske upravne odločbe kot nezakoniti pravilno odpravilo in priznalo vtoževano pravico.
Tudi po stališču pritožbenega sodišča je imelo sodišče prve stopnje v podanem izvedenskem mnenju sodnega izvedenca spec. psih. ustrezno podlago za odločitev v sporni zadevi. Izvedenec je tako v pisno podanem izvedenskem mnenju kot zaslišan na naroku za glavno obravnavo prepričljivo pojasnil, da je bila stranska intervenientka v spornem obdobju sposobna za opravljanje svojega dela direktorice.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - poseben sklep o stroških kazenskega postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ko je obdolženemu med kazenskim postopkom s posebnim sklepom naložilo plačilo krivdno povzročenih stroškov. Po prvem odstavku 94. člena ZKP je sicer obdolženi dolžan plačati stroške, ki jih je povzročil po svoji krivdi, vendar o tem lahko sodišče odloči le z odločbo, s katero odloči o glavni stvari.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NELOJALNA KONKURENCA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00002918
ZPOmK-1 člen 63a. ZPP člen 8, 41, 41/1, 44, 44/3, 215, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8. OZ člen 168, 168/3.
izgubljeni dobiček - dokazni predlog - prepovedni zahtevek - nelojalna konkurenca - določitev vrednosti spornega predmeta s strani sodišča - navedba nediferencirane vrednosti spornega predmeta - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravila o dokaznem bremenu - nelojalno oglaševanje - prosta presoja dokazov - neprimeren dokaz
Ker je tožeča stranka kot protipravno ravnanje toženi stranki očitala nagovarjanje njenih oglaševalcev, ki naj bi se jim iztekalo "naročniško razmerje" na portalu B.info, da sklenejo pogodbo za oglaševanje na portalu tožene stranke A.info, le prevzem teh strank predstavlja utemeljeno izgubljeni dobiček v smislu 168. člena OZ, za katerega je hkrati zatrjevana škoda v vzročni zvezi z zatrjevano protipravnim ravnanjem tožene stranke.
Iz podatka o izgubljenih strankah bi tožeča stranka morala oblikovati trditve o izgubljenem dobičku, da bi bila med zatrjevanim nelojalnim ravnanjem in škodo sploh podana vzročna zveza. Ob tako enostavnem dejanskem stanju (škoda = izgubljeni dobiček na račun nelojalno prevzetih oglaševalcev), pa vzročne zveze ni mogoče utemeljiti kar na razliki v splošnih bilančnih podatkih med letoma 2015 (škodni scenarij) v primerjavi s tistimi iz 2014 (dejanski scenarij).
Dokazni predlog, ki očitno meri na pridobivanje poslovnih skrivnosti konkurenta v okviru dokaznega postopka, pri čemer je pridobivanje poslovne tajnosti drugega podjetja samo po sebi dejanje nelojalne konkurence, je neprimeren in tudi nedopusten, zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko predlaganemu načinu dokazovanja ni sledilo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00011159
ZKP-UPB8 člen 371, 371/2.
pravice obrambe - dokazni predlogi - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je v 14. točki izpodbijane sodbe obrazložilo zakaj je zavrnilo dokazne predloge obtoženca za zaslišanje prič. Ocenilo je, da so predlagani dokazi (zaslišanje prič) nerelevantni za obravnavano kazensko zadevo glede na to, da naj bi dokazovali zakonitost upravne odločbe, o kateri so že odločale vse pristojne sodne instance, kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi. Pritožbeno sodišče tej odločitvi sodišča prve stopnje pritrjuje, posplošne pritožbene navedbe je ne morejo izpodbiti.