podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - Odlok AVNOJ - vrnitev podržavljenega premoženja - agrarna skupnost - ponovna vzpostavitev agrarne skupnosti - denacionalizacija
Za uporabo določila petega odstavka 8. člena ZPVAS ni pomembno, na kateri pravni podlagi je bilo premoženje vrnjeno, in se upoštevajo tudi zahteve za vračilo lastninske pravice po ZDen.
ZD člen 132. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 40, 46. ZLNDL člen 2. ZPN člen 6.
pravica uporabe stavbnega zemljišča - pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini - imetnik pravice uporabe - prenos pravice uporabe - družbena lastnina - dovoljenje za gradnjo - dodelitev zemljišča - lastninjenje družbene lastnine - odplačnost
Pravica uporabe stavbnega zemljišča v družbeni lastnini se je po svoji naravi in načinu prenosa bistveno razlikovala od lastninske pravice. Odločilno je bilo, kdo je družbeno premoženje uporabljal. Odsotnost posesti praviloma izključuje pravico uporabe. Subjekt, ki določene nepremičnine v družbeni lasti dejansko ni imel v posesti, na njej praviloma ni mogel imeti pravice uporabe, četudi je bil kot nosilec take pravice vpisan v zemljiški knjigi.
Ob upoštevanju okoliščin, da je pravni prednik tožnikov izpeljal gradnjo sporne garaže iz lastnih sredstev, ob vednosti in z dovoljenjem pravne prednice toženke, in da je zemljišče pod njo skupaj s svojimi pravnimi predniki vsa leta brez vsakega nasprotovanja upravljal in uporabljal v skladu z namenom, pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov v pravilnost ocene, da omenjeni odločbi, ob upoštevanju tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, predstavljata zadostno podlago za prenos pravice uporabe.
KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZADRUGE
VSL00016830
OZ člen 190. SPZ člen 92, 92/3, 95, 95/8, 96, 96/1, 96/2. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 16. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine (1993) člen 1, 2, 5, 5-9.
neupravičena pridobitev - družbena lastnina - lastninjenje družbenega premoženja - lastninjenje zadružnega premoženja - zadružno premoženje - lastnina države - lastninska pravica - sporno lastništvo nepremičnine - dobra vera - dobrovernost pridobitelja - dobroverni lastniški posestnik - nedobroverni posestnik - odplačna pridobitev - dokazno breme - trditvena podlaga - zemljiškoknjižno stanje - zemljiškoknjižni vpis - zemljiška knjiga - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - reivindikacijski zahtevek - zastaranje
Ker je Republika Slovenija v zvezi z lastništvom nepremičnin vložila tožbo, glede na zakonsko določeno obveznost tožene stranke kot sklada za upravljanje s temi nepremičninami, tožena stranka od vložitve tožbe oziroma od prejema odgovora na tožbo, kjer je zadruga zatrjevala, da je nepremičnine pridobila odplačno, ni mogla biti več v dobri veri, da je lastnica teh Republika Slovenija.
Za primere (med katere spada tudi konkretni), ko je priposestvovalna doba pričela teči v času veljavnosti ZTLR in se do uveljavitve SPZ ni iztekla, priposestvovanje zato nastopi le, če je posest od uveljavitve SPZ do izteka priposestvovalne dobe (v katero se všteva tudi doba, pretekla v času veljavnosti ZTLR) dobroverna in lastniška. Za čas pred uveljavitvijo SPZ pa mora biti posest dobroverna ali dobroverna in zakonita v smislu določb ZTLR, pri čemer je s prehodno določbo iz drugega odstavka 269. člena SPZ glede trajanja priposestvovalne dobe izenačena z dobroverno lastniško posestjo po SPZ.
Posest je dobroverna, če ima posestnik pravni naslov za pridobitev lastninske pravice.
Ker je toženka uspela dokazati, da tožnik že ob začetku gradnje ni bil v dobri veri, saj ni bil v opravičljivi zmoti, da gradi na parceli 844/1, je jasno, da tudi po 11. 3. 1993, ko je prišlo do lastninjena nepremičnine 851/3 in ta ni bila več v družbeni lastnini, ni mogel biti v dobri veri, da je lastnik spornega dela te parcele. Lastninske pravice zato niti po letu 1993 ni priposestvoval.
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice na podlagi pravil o gradnji na tujem zemljišču (to je - glede na čas gradnje - pravnega pravila paragrafa 418 ODZ). Po stališču teorije in sodne prakse so te določbe veljale le za gradnjo na zemljišču, ki je bilo v zasebni lasti.
lastninjenje športnih objektov v družbeni lastnini - lastninjenje po ZSpo - družbena lastnina - lastninska pravica - posest - izročitev nepremičnine v posest - pravica do posesti - upravljanje - športni objekt občinskega pomena - javni interes - lastninska pravica društev - vrnitveni zahtevek
Pravilen je zaključek, da ima toženka, ki se ukvarja z organizirano športno dejavnostjo, ob upoštevanju okoliščin konkretnega lastninjenja športnih objektov, pravico do posesti na teh nepremičninah.
V času uveljavitve ZSpo ni bilo jasno, kdo in v kakšnem postopku bo odločil o priglašeni lastninski pravici. Posledično s sprejemom sklepa med strankama še ni bilo jasno oziroma razčiščeno, kdo je lastnik spornih nepremičnin in da je bilo lastninjenje tedaj že končano. Prav to, da naj ostane upravljanje športnih objektov v sferi toženke, pa izhaja iz sklepa in dopisa, s čimer je bil vsebinsko jasno opredeljen njun tedanji materialnopravni odnos, tako glede vsebine (tj. odprtega vprašanja glede lastninjenja športnih objektov), toženkinega upravičenja do posesti (tj. nadaljnjega upravljanja) kot tudi časa njegovega trajanja (tj. do pravnomočnosti oziroma zaključka lastninjenja).
Ni avtomatičnega enačaja med lastninsko pravico in upravljanjem s športnimi objekti v javnem interesu, niti dvoma, da bi lahko poseg v toženkino posestno upravičenje, zgolj na temelju gole, olastninjene pravice, škodoval javnemu interesu v športu, prav tistemu, ki ga je že v času lastninjenja prepoznala sama tožnica, ki je toženki športne objekte prepuščala v upravljanje in izvajanje organizirane športne dejavnosti. Tako je toženkino posestno upravičenje utemeljeno tudi z vidika javnega interesa in ne nasprotuje bistvu lastninske pravice, niti pravni varnosti.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe kot kriterij lastninjenja - priposestvovanje
Presoja, ali je nekdo lastninsko pravico na nepremičnini pridobil s priposestvovanjem, pride v poštev (na vrsto) šele, če (ko) se ugotovi, da je ni pridobil na podlagi določb ZLNDL.
ZZad člen 34, 74. ZLNDL člen 1, 2, 2/1. Zakon o upravljanju in o gospodarjenju s premoženjem bivših agrarnih skupnosti (1956) člen 1. ZVNDL člen 4.
ugotovitev lastninske pravice - premoženje agrarne skupnosti - podržavljenje premoženja agrarnih skupnosti - splošno ljudsko premoženje - pravica uporabe - brezplačna pravica uporabe - prenos pravice uporabe - vpis v zemljiško knjigo - lastninjenje družbenega premoženja
Pogodba (o dodelitvi rabe zemljišča) po vsebini ni bila taka, da bi ustrezala „absolutnemu stvarnopravnemu upravičenju“, ki bi ga omejevala le nekdanja pravila o družbeni lastnini, zato ni prenašala pravice uporabe.
LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00015672
ZVEtL člen 7, 7/3, 30, 30/4. ZZLPPO člen 6. ZLNDL člen 1. ZVEtL-1 člen 43.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - lastninska pravica tretjega - otvoritvena bilanca podjetja - stečajna masa
S sklepom stečajnega sodišča z dne 2. 4. 2001 se je premoženje le izločilo iz stečajne mase podjetja L. Odločba ne ustanavlja lastninske pravice v korist pravne prednice prve nasprotne udeleženke, niti v razmerju do tretjih, ki niso bili stranke postopka, ne učinkuje. Sporno zemljišče ni bilo upoštevano v otvoritveni bilanci podjetja L., kar pa še ne pomeni, da je to premoženje z dnem uveljavitve ZZLPPO postalo last Slovenske razvojne družbe (6. člen ZZLPPO). Za ex lege prehod premoženja bi šlo, če bi šlo za premoženje, ko je podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja premoženja to premoženje imelo, pa ga ni vključilo v otvoritveno bilanco. V konkretnem primeru ne gre za takšno premoženje. Na spornih zemljiščih so imeli pravico uporabe etažni lastniki (kot bo to razvidno iz nadaljevanja), ki so nato kot dejanski imetniki pravice uporabe ex lege pridobili lastninsko pravico v času uveljavitve ZLNDL.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - LOKALNA SAMOUPRAVA - STVARNO PRAVO
VSK00031564
ZLS člen 51, 51b, 51c.. ZGJS člen 68, 76, 76/1, 76/3.. PZ člen 44.. ZL člen 5.. ZGD-1 člen 623, 623/4.. ZPP člen 7, 191, 286.
koprsko pristanišče - lastninjenje družbene lastnine - lastninjenje po ZGJS - lastninjenje gospodarske infrastrukture - dejanska raba nepremičnin - ustanovitev nove občine - ustanovitev občine z odločbo Ustavnega sodišča - pasivna stvarna legitimacija - skupno premoženje občin - enotno in nujno sosporništvo - odtujitev stvari med pravdo - univerzalno pravno nasledstvo - oddelitev družbe
V obravnavani zadevi gre za specifično procesno situacijo, do katere je prišlo z nastankom novega subjekta na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (v nadaljevanju: ZLS), kar je imelo na podlagi 51.b člena ZLS za posledico nastanek skupnega premoženja tožene stranke občine kot subjekta, katerega identiteta se ni spremenila, in novo nastale Občine A..
CESTE IN CESTNI PROMET - GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00014580
ZGJS člen 72, 76, 76/1, 76/4. ZCes člen 2, 12. ZZD člen 2.
infrastrukturni objekt - lastninjenje nepremičnin, ki se uporabljajo kot javna infrastruktura oziroma funkcionalno zemljišče - cesta - javna površina - javna pot - pravica uporabe - lastnina občin
Ni torej bistveno, kdo je bil ob uveljavitvi ZGJS (še manj ob uveljavitvi ZLNDL) vpisan kot imetnik pravice uporabe, niti da je bila K. ulica kasneje kategorizirana kot javna cesta, pa tudi ne, ali je bila cesta „razvrščena kot cesta in izročena v promet“. Bistveno je, ali je bila ob uveljavitvi ZGJS cesta in ali se je po tedaj veljavnih predpisih štela za javno površino.
lastninjenje - metoda ugotavljanja vrednosti kmetijskega zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine
V primeru lastninjenja na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZSKZ izvedenec ugotavlja odplačnost pridobitve spornih nepremičnin s strani - toženke - zadruge na podlagi 5. člena Navodil o tem, kaj se šteje za dokumentacijo - za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (Ur. l. RS, št. 32/92).
družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine pravnih oseb - prehod stvari v družbeno lastnino - družbena pravna oseba - pravica uporabe - priposestvovanje družbene lastnine - gradnja na tujem svetu - dokazna ocena
V sistemu družbene lastnine so imele družbene pravne osebe pravico pridobivati sredstva v družbeno lastnino od imetnikov lastninske pravice na podlagi pogodb.
zemljiška knjiga - lastninjenje - grajeno javno dobro - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi odločbe
Zemljiškoknjižno stanje pri spornih parcelah izkazuje "družbeno lastnino v splošni rabi", ne da bi bil naveden nosilec pravice: občina ali država. Obe udeleženki tega postopka vsaka zase zatrjujeta, da sta na podlagi predpisov o lastninjenju pridobili lastninsko pravico. Za odločitev v zadevi je zato ključno, ali odločba Občine Š. lahko predstavlja podlago za vpis njene lastninske pravice v zemljiško knjigo. Tudi v primeru, da bi bilo mogoče šteti 212. člen ZGO-1, na podlagi katerega je bila odločba izdana, kot določbo, ki omogoča poleg ureditve statusa sočasno tudi lastninjenje grajenega javnega dobra (določitve pravnih subjektov, ki jim lastništvo grajenega javnega dobra pripada), konkretna odločba ne omogoča predlaganega vpisa. Nanaša se na parcele, ki naj bi, kot izhaja iz obrazložitve odločbe, "v naravi predstavljale stavbno zemljišče, na katerem je v preteklosti potekal del reke".
premoženje agrarne skupnosti - podržavljanje premoženja - podržavljenje na podlagi zakona - imetnik stvarne pravice
Nepremičnina nekdanje Agrarne skupnosti Š. Z. je na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih (Ur. l. LRS, št. 52/1947) z dnem njegove uveljavitve (to je dne 20.12.1947) postala splošno ljudsko premoženje. Do podržavljenja je prišlo na podlagi zakona (1. člen Zakona o agrarnih skupnostih). Izdaja posebne odločbe ni bila potrebna.
V skladu z individualističnim konceptom lastnine lahko gredo stvarne pravice le individualno določenim subjektom (v konkretnem primeru članom agrarne skupnosti), ne pa kolektivnim pravnim subjektom, kakršen je agrarna skupnost. Le individualni pravni subjekti se nato kot nosilec pravic lahko vpisujejo tudi v zemljiško knjigo.
Vpis imena agrarne skupnosti v zemljiško knjigo, o katerem govori 12. člen ZPVAS ima zgolj pomen vpisa pravnega dejstva (zato, da se iz zemljiške knjige jasno vidi, za kakšno naravo premoženja gre).
ZLNDL člen 2, 3, 5, 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46.
družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - lastninska pravica na nepremičnini - pravica uporabe na družbeni lastnini - pridobitev pravice uporabe - odločba organa druge stopnje - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - delno gradbeno dovoljenje - gradnja garaže - imetništvo pravice pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
Pravilen je zaključek, da je s predloženo odločbo o odobritvi uporabe zemljišča, pravna prednica toženke dovolila posameznim investitorjem gradnjo garaž na spornem zemljišču v družbeni lastnini. V skladu s sodno prakso je imel takšen akt o podelitvi pravice gradnje po tedanji ureditvi vpliv tudi na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe. Pravica graditi je bila istovetna s pravico uporabe zemljišča za gradnjo. Pomembno je tudi, da je investitor izpeljal gradnjo sporne garaže iz lastnih sredstev, ob vednosti in z dovoljenjem pravne prednice toženke, in da je zemljišče pod njo skupaj s svojimi pravnimi nasledniki vsa leta brez vsakega nasprotovanja upravljal in uporabljal v skladu z namenom.
Zgolj zato, ker za predmetno garažo ni bilo izdano gradbeno dovoljenje, ni moč trditi, da s predloženo odločbo ni prišlo do prenosa pravice uporabe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010853
SPZ člen 10, 44, 44/2, 72, 72/5, 213, 217. ZD člen 145, 221, 221/1. ZZK-1 člen 8. ZLNDL člen 2, 2/1. ZPP člen 108, 180.
stvarna služnost - vsebina stvarne služnosti - priposestvovanje služnosti - nepravo priposestvovanje - dobrovernost pridobitelja - skupnost dedičev - skupna lastnina - pozneje najdeno premoženje - zaupanje v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - poziv k odpravi pomanjkljivosti tožbe
Določbe ZD in določbe SPZ o skupni lastnini oziroma solastnini (peti odstavek 72. člena SPZ) omejujejo le upravljanje, uporabljanje in razpolaganje skupnih lastnikov, tj. sodedičev s skupno stvarjo oziroma zapuščino, argumentum a contrario pa v ničemer sodedičev ne omejujejo, da za potrebe skupne stvari (zapuščine), torej v korist vseh, pridobijo določene koristi oziroma pravice. Ravno za to gre v tem postopku; tožnik vtožuje služnost na služeči nepremičnini v korist gospodujočih nepremičnin, torej potencialno v korist vseh sodedičev. Tožnik je torej za vložitev tožbe aktivno legitimiran kot eden izmed univerzalnih pravnih naslednikov, tj. dedičev lastnika gospodujočih nepremičnin.
Jasno je, da služnost pešpoti, vožnje in parkiranja predstavljajo oblike potne služnosti, ki že iz funkcionalnega vidika koristijo potrebam gospodujoče nepremičnine. Ravno funkcionalna povezanost gospodujoče in služeče nepremičnine je temeljna predpostavka vzpostavitve stvarne služnosti. Te pa ni zaznati v izvajanju košnje, sušenja in spravila trave, saj se navedene dejavnosti že po vsebini ne morejo izvajati za potrebe gospodujoče nepremičnine, ampak gre po vsebini zgolj za opravljanje kmetijske dejavnosti, od katere bo imel koristi zgolj vsakokratni lastnik oziroma posestnik gospodujoče nepremičnine. Iz tega razloga pa gre pritrditi pritožbi, da navedena oblika služnosti ne obstoji, s čimer je tudi tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.
Na podlagi sedmega odstavka 16. člena ZSKZ je bilo izdano Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine. To Navodilo v 5. členu določa, katere nepremičnine se štejejo za pridobljene na neodplačen način. Ker navedeno Navodilo velja za vse nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom več kot 30% takratne vrednosti nepremičnine, kot to določa 9. točka 5. člena Navodila, je dokazno breme za dejstvo načina pridobitve nepremičnine (torej ali je šlo za odplačen ali neodplačen prenos) na tožnici. Ker tožnica tožencu do leta 2014 ni posredovala dokumentacije o načinu pridobitve navedenih nepremičnin, kar v postopku ni bilo sporno, je materialnopravno zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec ob oddajanju nepremičnin slaboveren.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninjenje premoženja sindikatov - pravica uporabe družbene lastnine - lastninjenje družbene lastnine - pravni temelj za pridobitev lastniške posesti - pridobitev lastninske pravice na originaren način - zavezovalen in razpolagalen pravni posel - delitev premoženja - ugotovitvena odločba - garaža
Zaradi originarnega načina pridobitve lastninske pravice je pritožbeno navajanje, da bi morali predlagatelji predložiti ustrezne listine, iz katerih bi izhajalo, da je bil za to garažno enoto sklenjen ustrezen zavezovalen in razpolagalen posel, brezpredmetno.
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 9, 40. ZLNDL člen 2. SPZ člen 43, 269.
garaža na zemljišču v družbeni lastnini - pravica uporabe - pravica uporabe na stavbnih zemljiščih - pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Prvostopenjsko sodišče je na podlagi ugotovitev pravilno zaključilo, da je pravni prednik tožnika pridobil pravico uporabe na spornih zemljiščih, ta pa se je z uveljavitvijo ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico. Takrat veljavni predpisi so sicer res določali, da mora biti za veljaven prenos pravice uporabe sklenjena pisna pogodba oziroma izdana odločba o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo s strani občinskega upravnega organa za premoženjske zadeve (9. in 40. člen Zakona o prometu z zemljišči in stavbami – ZPZS). Vendar je sodna praksa v podobnih primerih doslej že večkrat zavzela stališče, da je kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe, takšno pravico pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji (soglasji), potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, zgradila objekt in ga uporabljala.