ZPP člen 13, 202, 204, 319. ZLPP člen 48.a. ZLPPod člen 4, 8, 18. ZZPLP člen 2, 3, 4, 5, 6, 8. Ustava RS člen 22, 155, 155/2.
lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki prirejajo igre na srečo – oškodovanje družbenega premoženja – odločba APPNI – subjektivne meje pravnomočnosti – vezanost na upravni akt
Iz ustavne zahteve po kontradiktornem postopku in pravice stranke do izjave izhaja tudi zahteva, da lahko posamezna pravnomočna odločba in v njej vsebovane ugotovitve praviloma vežejo le tiste osebe, ki so v postopku, v katerem je bila izdana, imele možnost sodelovati, da se jim tako zagotovi možnost izjave o vseh za odločitev bistvenih okoliščinah. O kršitvi tožničinih ustavnih pravic zaradi uporabe predhodne odločitve drugih organov bi bilo mogoče govoriti le, če bi sodišče takšno odločitev avtomatično sprejelo za podlago in s tem v celoti izključilo možnost ponovne obravnave vprašanj, ki so bila predmet obravnave v predhodnem postopku, kar bi lahko vplivalo na pravico stranke do izjave.
varstvo lastninske pravice – originalna pridobitev lastninske pravice – začasna odredba – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Tožeča stranka zatrjuje, da je pred uveljavitvijo ZLNDL pridobila pravico do uporabe, kar pomeni, da je na podlagi 2. člena ZLNDL pridobila na nepremičnini lastninsko pravico. Čeprav tožeča stranka zatrjuje, da je pridobila lastninsko pravico na nepremičnini originarno, uveljavlja od tožene stranke izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, kar je bil verjetno odločilni razlog, da je prvo sodišče zahtevek tožnika materialnopravno zmotno obravnavalo kot obligacijski in predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo, ker naj bi zastarala terjatev tožeče stranke na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila.
ZDru člen 37. ZLNDL člen 3, 3/3. ZZK-1 člen 147, 161, 161/3, 161/3-5. ZLPP člen 1, 2, 3. ZUN člen 21.
lastninjenje nepremičnin v upravi društva
Predlagatelj vpisa lastninske pravice v predmetnem postopku je društvo, zato zanj ni mogoče uporabiti določb ZLPP, temveč ZDru, ki je začel veljati 4. 11. 1995. Le-ta v svojem 37. členu določa, da se družbena lastnina, s katero razpolagajo društva na dan uveljavitve tega zakona, lastninsko preoblikuje v skladu s posebnimi zakoni, eden izmed takšnih posebnih zakonov pa je tudi ZLNDL, ki ga je potrebno uporabiti.
ZZK-1 člen 148, 148/1, 148/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 14/3, 14/4, 14/5. ZZad člen 74. ZUN člen 21. ZD člen 28. ZLPP člen 5.
lastninjenje kmetijskih zemljišč po ZSKZ – vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – vpis po uradni dolžnosti – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ
V skladu z ZSKZ se lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih v družbeni lastnini v zemljiško knjigo vpisuje po uradni dolžnosti. Zemljiška knjiga vpiše lastninsko pravico brez listine, iz katere izhaja utemeljenost zahtevka za vpis.
3 in 4. odstavek 14. člena ZSKZ ureja, v katerih primerih je do kmetijskega zemljišča upravičena občina. Če občina ne izkaže, da je kmetijsko zemljišče ali gozd dobila v upravljanje in razpolaganje na neodplačen način, da zemljišče leži na območju občine in da je bilo 6. aprila 1941 v lasti občine ter da nezazidano stavbno zemljišče, ki leži na območju občine, ni bilo na dan uveljavitve ZSKZ v upravljanju občine, ni upravičena do vpisa lastninske pravice na zemljišču v njeno korist, posledično to pomeni, da postane lastnik zemljišča RS.
Komu pripada lastninska pravica, je materialnopravno vprašanje, spor pa lahko obstaja le glede dejstev, ki predstavljajo pogoje za zakonsko pridobitev lastninske pravice. Za dokazovanje teh dejstev pa udeleženki preostane pravno varstvo po 243. členu ZZK-1.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – sprememba pravice uporabe na družbeni lastnini v lastninsko pravico – domneva iz 6. člena ZPPLPS
Domneva iz 6. člena ZPPLPS se lahko uporabi samo, ko v zemljiški knjigi ni prišlo do novih spisov. Če je nasprotni udeleženec prehitel predlagatelja z vpisom lastninske pravice v svojo korist, ni zemljiškoknjižno sodišče pristojno za odločanje o tem, kdo od udeležencev ima v sporu o lastninski pravici močnejšo pravico.
DENACIONALIZACIJA – LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055190
ZDen člen 88, 88/1. ZLPP člen 11, 15, 15/2. OZ člen 92.
razpolaganje z nepremičninami, ki so predmet denacionalizacije – ničnost pravnih poslov po 88. členu ZDen - ničnost prodajne pogodbe - pravni interes za uveljavljanje ničnosti – začasna odredba – zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev
Nepremičnina predstavlja premoženje, ki je bilo po zakonu zajeto z lastninskim preoblikovanjem podjetij. Denacionalizacijski upravičenec, ki je želel vrnitev takšnega podržavljenega premoženja v naravi, je moral predlagati začasno odredbo za zavarovanje svojega denacionalizacijskega zahtevka (10. člen ZLPP) do 7.6.1993, ker je bil v nasprotnem primeru upravičen le do odškodnine v obliki obveznic Odškodninskega sklada ali delnic v lasti RS (drugi odstavek 15. člena ZLPP).
lastninjenje zavodov – nedopustnost izvršbe – nedopustnost zavarovanja – izločitvena tožba – aktivna legitimacija – vpis v zemljiško knjigo
ZLNDL je zakon izrazito subsidiarne narave, ki velja samo za tiste družbene nepremičnine, katerih lastninjenja ni uredil še noben drug predpis. Ob nespornem dejstvu, da je tožeča stranka zavod, njeno lastninjenje ni uredil ZLNDL, ampak ZZ. Na podlagi navedenega predpisa so nepremičnine, ki so sodile v premoženje delovnih organizacij s področja vzgoje in izobraževanja, znanosti, kulture, športa, zdravstva, otroškega varstva ali socialnega varstva ter RTV Slovenije, postale s 1. aprilom 1991 lastnina ustanovitelja te organizacije.
ZZZDR člen 200, 201, 200, 201. ZTLR člen 12/1, 12/1. SZ člen 9, 111, 117, 9, 111, 117. ZLNDL člen 1, 2, 3, 1, 2, 3. ZEN člen 8/1, 8/1.
privatizacija stanovanjske hiše - prenos pravice uporabe na funkcionalnem zemljišču - materialnopravno napačna vknjižba
Pri presoji materialnopravne utemeljenosti vknjižbe lastninske pravice po ZLNDL je potrebno preveriti, kdo je v času lastninjenja imel dejansko pravico uporabe na nepremičnini, ki je predmet lastninjenja, in ali morebiti lastninjenje ni bilo izvedeno že po drugih predpisih. ZLNDL se je namreč uporabljal le subsidiarno. V primeru, ko je bila dejanska imetnica pravice uporabe Republika Slovenija in so bila na parceli družbena stanovanja in stanovanjske hiše, je bilo lastninjenje za zgradbo izvedeno že po 111. členu SZ. Če je imetnik stanovanjske pravice po določilih SZ/91 kupil stanovanjsko hišo, je na stanovanju pridobil lastninsko pravico, na funkcionalnem zemljišču pa zgolj pravico uporabe.
Prejšnji lastnik nacionaliziranega nezazidanega gradbenega zemljišča, ki je uveljavljal prednostno pravico uporabe za gradnjo, je to pravico izgubil, če v treh letih od dneva vročitve odločbe Občinskega ljudskega odbora, da mu je bilo zemljišče dano v uporabo, ni zgradil hiše, ki izpolnjuje pogoje, določene z gradbenimi predpisi in urbanističnim načrtom ali odlokom ljudskega odbora.
pravica brezplačnega uživanja zemljišča - prenos pravice istočasno s prenosom lastninske pravice na zgradbi - dopustnost uporabe
Glede na to, da sta bili parc. št. X ter parc. št. Y sadovnjak nacionalizirani K.K. in F. K. in glede na to, da sta na parc. št. X imela pravico po 37. členu ZNNZGZ, na parc. št. Y pa pravico po 39. členu ZNNZGZ, ki je nista mogla veljavno prenesti s pravnim poslom na drugo osebo, niti tega zemljišča nista po odločbi občinskega ljudskega odbora izročila v posest občini ali komu drugemu, ki bi sezidal kakšno zgradbo ali drug objekt ali izvedel kakšna druga gradbena dela, je pravica uživanja parc. št. Y v skladu z določbo 38. člena ZNNZGZ ostala njima. ZNNZGZ sicer govori še o pravici brezplačnega uživanja, vendar je sistem družbene lastnine za ta pravni položaj pozneje uvedel izraz pravica uporabe zemljišča v družbeni lastnini.
aktivna legitimacija delničarjev v postopkih zaradi oškodovanja družbene lastnine - lastninsko preoblikovanje podjetij - oškodovanje družbene lastnine
Institut "delničarske" tožbe iz 25.h člena ZPPOLS ni v nikakršni zvezi s korporacijskopravno ureditvijo položaja delničarjev v ZGD, pač pa ga je treba razlagati izključno v povezavi s pravnimi pravili, ki so urejala lastninsko preoblikovanje podjetij in varstvo družbene lastnine.
25.h čl. ZPPOLS ni v ničemer omejil oz. zožil pravnih sredstev, s katerimi sme družba po vpisu lastninskega preoblikovanja v SRG zasledovati isti cilj, kot ga je zasledoval družbeni pravobranilec, ki je imel na razpolago vse zahtevke, s katerimi lahko doseže cilj svoje intervencije - izničenje oškodovanja družbene lastnine.
ZJS torej določa dve vrsti pogojev za opredelitev nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po ZJS postanejo last občine, na območju katere ležijo. V prvi vrsti so to zemljišča, ki so bila do 10. 3. 1993 opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, torej kot parcele na območju, ki so bila s prostorskim planom namenjena za graditev objektov. Kot nezazidana stavbna zemljišča po 5. odst. 57. čl. ZJS pa so bila določena tudi zemljišča, ki so bila kot gozdna ali kmetijska zemljišča z uveljavitvijo ZSKZ (torej 11.3.1993) prenesena v last Republike Slovenije in so bila v času od 11. 3. 1993 do 25. 3. 2000 s prostorskim planom opredeljena kot nezazidana stavbna zemljišča, zanje pa je bil v tem času sprejet tudi prostorski izvedbeni akt.
Tožnica je tista, ki mora dokazati svojo lastninsko pravico, in ji v tem postopku to ni uspelo. Tožnici je uspelo izkazati le, da gre za tako zemljišče, ki bi na podlagi zakonodaje, ki je urejala lastninjenje, moralo preiti ali v last države, ali v last občine. V tej pravdi Občina ni udeležena, po mnenju pritožbenega sodišča pa bi morala tožnica s tožbo zajeti tudi njo. Brez njene udeležbe in sodelovanja v tem postopku ni mogoče pravilno rešiti vprašanja aktivne legitimacije in tudi tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
ZSZ člen 13, 64, 13, 64. ZOR člen 46, 111, 46, 111.
ničnost in izpodbojnost - napake volje - nemogoč predmet pogodbe- družbena lastnina - pravica uporabe
Za napake volje je kot sankcija predvidena izpodbojnost, tožnica pa takšnega zahtevka nima.
Prejšnji lastnik je na podlagi določbe 7. člena Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev lahko uporabljal zemljišče do izdaje odločbe o izročitvi zemljišča občini. V letu 1984 sprejeti Zakon o stavbnih zemljiščih pa je v 13. v zvezi s 64. členom določil, da so prejšnji lastniki na zemljišču, ki je v družbeno lastnino prešlo na podlagi prej navedenega Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev, pridobili pravico uporabe.
ZGO člen 21, 213, 21, 213. ZLNDL člen 3, 5, 3, 5. ZZK-1 člen 29, 29.
lastninjenje nepremičnine - pravica uporabe - podlaga za vpis v zemljiško knjigo
predlagateljica bi morala z ustrezno listino izkazati, da je bila dejanska imetnica pravice uporabe. Zgolj dejstvo, da se neka nepremičnina uporablja za pot ali pa da je za pot predvidena v prostorskem planu, namreč ne zadošča. Za vpis v zemljiško knjigo se poleg ugotovitvene odločbe zahteva, da je imel predlagatelj na nepremičnini pravico uporabe, ali da to pravico izkaže z ustreznimi listinami ali da pridobi pisne izjave lastnikov zemljišča, da se odpovedujejo lastninski pravici na njih. Ničesar od zgoraj naštetega predlagateljica ni predložila, zato zemljiškoknjižno sodišče ni imelo pravne podlage za vpis lastninske pravice na podlagi ZLNDL na predlagatelja.
Dejstvo, da ima stranska intervenientka s toženci vsebinsko enako oziroma podobno pravno razmerje, kot je to, ki je predmet te pravdne zadeve in se nanaša izključno na pravdni stranki, stranski intervenientki ne daje potrebnega pravnega interesa za udeležbo v tej pravdi, saj odločitev v tej pravdi na razmerje med njo in toženo stranko učinkuje le toliko, kolikor vsaka odločitev sodišča učinkuje na enaka oziroma v bistvenem podobna pravna razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno (pomen sodne prakse).
Tožencem je bilo zemljišče nacionalizirano, vendar jim je na odvzetem zemljišču po takrat veljavnem zakonu ostala posest in pravica uporabe, dokler ta ni bila odvzeta z odločbo ljudskega odbora, s katero je pravico uporabe dobila (konkretno) stanovanjska zadruga, v soglasju z njo pa sta tožnika na tem zemljišču zgradila stanovanjsko hišo. Ker so bili ob uveljavitvi ZLNDL toženci še vedno vpisani v zemljiško knjigo kot imetniki pravice uporabe, so po samem zakonu postali lastniki te iste nepremičnine, ki jim je bila nacionalizirana. Tožnika sta v postopku uspela dokazati, da stanje v zemljiški knjigi ob uveljavitvi ZLNDL ni ustrezalo dejanskemu stanju, saj sta bila onadva imetnika pravice uporabe, zato sta uspela z izbrisno tožbo.
ZPN člen 7, 7. ZSZ člen 15, 15, 15. ZLNDL člen 3, 3.
pridobitev lastninske pravice - poizvedovalni zapisnik
Sodišče prve stopnje bi moralo pred odločitvijo o tožbenem zahtevku zanesljivo ugotoviti, kdo je bil imetnik pravice uporabe pred osnovanjem nove zemljiške knjige. Ne kdo je bil vknjižen kot imetnik pravice uporabe ampak kdo jo je dejansko izvrševal.
prenos pravice uporabe na zemljišču - omejitve prenosa - nezazidano stavbno zemljišče - funkcionalno zemljišče
Zakon o stavbnih zemljiščih Uradni list SRS, št. 18/84 je v 21. členu določal, da lahko imetnik pravice uporabe iz 13. člena oziroma upravičenec iz 16. člena tega zakona prenese tako pravico s pravnim poslom le na zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce, starše in posvojitelje ter njihove zakonce, ti pa te pravice lahko prenesejo samo na svojega zakonca, potomce in posvojence ter njihove zakonce. Kot pa je ugotovilo sodišče prve stopnje, sta v obravnavanem primeru tožnica in M. F., v dogovor o urejanju solastniških razmerij zajela parcele, katerih solastnika sta, zato v obravnavani pravdni zadevi ne gre za primer, ki ga je prej omenjena zakonska določba omejevala.
ZTLR člen 33, 33. SZ člen 1, 1/1, 9, 9/1, 118, 122, 1, 1/1, 9, 9/1, 118, 122.
lastninjenje in privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice - lex specialis - funkcionalno zemljišče
Glede na izrecno določbo 118. člena SZ so torej že s samo sklenitvijo kupoprodajne pogodbe med toženo stranko in V.B., nanj prešle vse pravice in obveznosti, ki jih imajo lastniki stanovanj. Čeprav je sicer res, da se v skladu z določbo 33. člena Zakona o temeljnih lastinskopravnih razmerjih (ZTLR) na podlagi pravnega posla pridobi lastninska pravica na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo, je, glede na navedeno specialno določbo (118. člena) stanovanjskega zakona, v obravnavani zadevi utemeljevanje zgoraj navedene odločitve na določbi 33. člena ZTLR, napačno.