ZSpo člen 21, 64, 64/1, 64/2. SPZ člen 37, 37/1, 92, 93.
lastninjenje športnih objektov – športni objekt občinskega pomena – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – občina – izročitev nepremičnine v posest – športno društvo – pravica do posesti
MOL je postala lastnica športnega parka z izdajo Sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana na podlagi prvega odstavka 64. člena ZSpo, zato je upravičena zahtevati izročitev nepremičnine v posest. Ugovor toženke, da je upravičena do posesti, ki ga je utemeljevala z lastništvom oziroma s sklicevanjem na obstoj obligacijske pravice, ni utemeljen.
Za utemeljenost toženkinega ugovora ne zadostuje, da je bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin na podlagi novele ZLNDL-A in da je športni objekt zgradila s svojimi sredstvi na zemljišču, ki ga je dobila v odplačno uporabo, temveč bi morala biti kot lastnica (in ne le kot imetnica pravice uporabe) vpisana v zemljiško knjigo že pred uveljavitvijo ZSpo, česar ni trdila.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075638
SZ člen 116, 116/1. ZTLR člen 29. ZPP člen 182, 182/3.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina –nepremičnina v družbeni lastnini – priposestvovanje
Do sklenitve družbene lastnine je prišlo z lastninjenjem, na podlagi posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Spremembo lastništva stanovanjske pravice v lastninsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini je urejal SZ. Dejstvo, da je bilo sporno stanovanje v družbeni lastnini, izključuje pridobitev lastninske pravice na njem na podlagi priposestvovanja.
lastninjenje športnih objektov – športni objekt občinskega pomena – izročitev nepremičnine v posest – pravica do posesti – športno društvo – javni zavod – javni interes v športu – pridobitev lastninske pravice
Športna društva imajo po 21. členu ZSpo načeloma prednost pri uporabi javnih športnih objektov pred drugimi izvajalci. Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji, katera od pravdnih strank ima močnejši pravni naslov za posest spornih nepremičnin, upoštevati, da tožnica po lastnih trditvah izvršuje posest že od leta 1951 dalje in da ves ta čas sporne nepremičnine uporablja za izvajanje organizirane športne dejavnosti, medtem ko je toženec sporne športne objekte pridobil v upravljanje šele na podlagi sklepa o ustanovitvi javnega zavoda v letu 2007.
Vprašanje, ali ima določeno zemljišče status funkcionalnega zemljišča, je predhodno vprašanje, o katerem mora - ker v upravnem postopku o tem ni bilo odločeno - odločiti sodišče. Gre za pravno vprašanje, ki ga je treba rešiti upoštevajoč pravila, ki so jih upravni organi v času pridobitve upoštevali v upravnih postopkih, ki so se vodili na zahtevo uporabnikov za določitev funkcionalnega zemljišča. Ker je bilo funkcionalno zemljišče v konceptu družbene lastnine podlaga za oblastveno prisvajanje (določanje pravice uporabe), njegovega obsega takratna praksa ni razlagala ekstenzivno; zlasti ko je bilo to zemljišče fizično ločeno od stavbe.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - USTAVNO PRAVO
VSL0070893
ZLNDL. Zakon o urejanju mestnega zemljišča člen 20, 20-5, 20-6. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - pogodba o oddaji mestnega zemljišča v uporabo za zgraditev objektov - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil namen Pogodbe-65 oddaja zemljišča za uporabo zaradi zgraditve stanovanjske soseske. Pri pravici uporabe tožene stranke je šlo tako za izvrševanje le nekaterih upravičenj, pravna prednica tožeče stranke je pravnemu predniku tožene stranke nepremičnine dala v uporabo pod določenimi pogoji in z omejitvami, po katerih bi tožena stranka oziroma njen pravni prednik, v primeru, da se pogojev ne bi držal, lahko pravico uporabe izgubil. Pravica uporabe tako pravnemu predniku tožene stranke nedvomno ni bila dana kot stvarna pravica. Naročilo oziroma prevzem naročila pa ni zakonita podlaga za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
SZ-1 člen 190. ZGO-1 člen 23, 212, 212/2, 217. ZVEtL člen 7, 30. ZLNDL člen 2, 3- ZNP člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – ugotovitev pripadajočega zemljišča – pravnomočna ugotovitvena odločba upravnega organa o pridobljenem statusu grajenega javnega dobra – vezanost nepravdnega sodišča na upravno ugotovitveno odločbo o grajenem javnem dobru – zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča – spor o pravici
V okviru postopka določitve pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, sodišče lahko oziroma mora obravnavati vse ugovore, povezane z lastninjenjem javnega dobra, ki vplivajo na ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Ugotovitev pripadajočega zemljišča in lastninske pravice na njem kot glavno vprašanje postopka po 30. členu ZVEtL vključuje odločanje o obsegu pripadajočega zemljišča v odnosu do zemljišč v javni rabi in tudi o obstoju (lastninske) pravice udeležencev na njem, če je ta sporna.
Pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.
SPZ člen 47, 98, 99, 266, 277, 277/2. ZLNDL člen 1, 2, 3. ZTLR člen 12, 22, 24, 25, 26, 29.
lastninska tožba - priznanje lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - konkurenca originarno pridobljenih lastninskih pravic - presoja močnejše pravice - vrnitev nacionaliziranih nepremičnin - odločba upravnega organa - lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev - lastninska pravica tretjih - uveljavljanje treh pravnih podlag - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - gradnja na tujem zemljišču - ZLNDL - družbena lastnina - uveljavitev zakonov o lastninjenju - trajanje družbene lastnine - dobrovernost graditelja - pravni učinki gradnje v primeru nedobrovernosti graditelja - zakonski rok za uveljavitev pravice
S pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe je bila originarno ustanovljena lastninska pravica tožencev v pridruženi zadevi (in tožnice po osnovni tožbi) oziroma njihovih pravnih prednikov. Gre za izvorno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa. Starejša pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, na podlagi ZLNDL ali z gradnjo na tujem zemljišču ne more razveljaviti kasnejše originarno pridobljene lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe, saj je bistvo izvirne pridobitve lastninske pravice v tem, da se ustanovi z učinkom ex nunc, ne glede na prejšnje lastninsko stanje. Tudi če so tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) pridobili lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi zakona (enako velja v primeru, če so jo pridobili s pravnim poslom) preden so postali njihovi solastniki toženci v pridruženi zadevi (in tožnica po osnovni zadevi) oziroma njihovi pravni predniki originarno na podlagi pravnomočnih denacionalizacijskih odločb, ima prednost lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev, ki temelji na pravnomočni denacionalizacijski odločbi. Takšno stališče izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Up-457/09-21 z dne 28. 9. 2011.
Omejitev priposestvovanja je veljala vse do uveljavitve posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in ne le do 27. 9. 1989, ko je začel veljati Ustavni amandma št. IX k Ustavi SRS. Tudi če so se sporne nepremičnine olastninile z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, konkretno z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 se tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) ne morejo utemeljeno sklicevati na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, saj bi se desetletna priposestvovalna doba v tem primeru iztekla šele v letu 2007, ko po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje niso bili več v dobri veri. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija, izhaja, da so bili tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi), v slabi veri glede lastništva spornih nepremičnin od 14. 10. 1999.
Pravna pravila gradnje na tujem zemljišču uporabljajo le, če je z gradnjo prišlo do nove stvari, pravni standard nove stvari pa je izpolnjen, če gre za nov objekt ali del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto nepremičnine. Ko gre za ureditev razmerja med graditeljem in lastnikom zemljišča, ni mogoče samostojno uporabiti premičninskopravnih pravil o ustvaritvi nove stvari oziroma o pomešanju in spojitvi, ne da bi se upoštevala pravila iz 24. do 26. člena ZTLR, ki so temu tudi namenjena.
Pravna pravila o gradnji na tujem svetu so veljala le za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v zasebni lastnini, ne pa na zemljišču, ki je bilo v družbeni lastnini. Če je bilo zemljišče do konca gradnje v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina. Navedeno je pomembno zaradi gradnje samostoječe stavbe, ki je bila po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje zgrajena v času družbene lastnine.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0076352
ZVEtL člen 30. ZPP člen 286, 337.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča – nepremičnine v družbeni lastnini – vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja – pravica uporabe na nepremičnini – nedovoljena pritožbena novota
Bistvena za odločitev v tej zadevi je ugotovitev, da sporne nepremičnine, ki so bile v družbeni lastnini in na katerih je imel pravni prednik predlagatelja pravico uporabe v postopku lastninskega preoblikovanja, niso bile vključene v otvoritveno bilanco in bi tako bil v postopku lastninskega preoblikovanja za ta del sredstev vplačan kapital. S strani predlagatelja zatrjevano dejstvo, da je imel pravico uporabe na spornih nepremičninah še ne pomeni, da je bil kot pravni naslednik preoblikovanega podjetja ob uveljavitvi ZLNDL imetnik pravice uporabe, ki se je na podlagi določb ZLNDL pretvorila v lastninsko pravico. Vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco je bila namreč pogoj, da lahko pravna oseba na podlagi določb ZLNDL pridobi lastninsko pravico. Razlog zaradi katerega premoženje ni bilo vključeno v otvoritveno bilanco, pravno ni pomemben. Ker torej nepremičnini v družbeni lastnini nista bili zajeti v otvoritveni bilanci podjetja, se pravica uporabe ni transformirala v lastninsko pravico preoblikovanega podjetja.
ZLNDL člen 2. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 1, 37, 38, 43.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – pravica uporabe – garaža na zemljišču v družbeni lastnini
Za oceno, ali je pravni prednik tožeče stranke pridobil pravico uporabe na zemljišču, na katerem je bila zgrajena garaža, je odločilno, da je hišni svet na zemljišču gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju tožene stranke. Pravdni prednik pa je gradnjo plačal, poravnaval prispevke za stavbno zemljišče.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – GOZDOVI
VSL0057344
ZSKZ člen 14, 14/1. ZLNDL člen 3. ZPP člen 163.
gozdovi – lastninska pravica – lastninska pravica na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - družbena lastnina – priposestvovanje – lastninjenje nepremičnin – pogoji za pridobitev lastninske pravice občine po ZSKZ – stroški postopka – obrazloženost odmere stroškov postopka v sodbi
Lastnik spornih nepremičnin (gozdov) je bil 6. aprila 1941 A. K. Ker predmetne nepremičnine 6. aprila 1941 niso bile v lasti toženke (občine), je lastnica predmetnih gozdov v skladu s 14. členom ZSKZ postala tožnica (Republika Slovenija), in sicer že z dnem uveljavitve ZSKZ.
Jezikovna razlaga besedila prvega odstavka 5. člena ZPPSRD v nobenem kontekstu ne omogoča zaključka, da med izredna pravna sredstva spadajo tudi odškodninski zahtevki zaradi protipravnega ravnanja Agencije RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Jezikovna razlaga pa predstavlja zunanjo mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082927
ZLNDL člen 3. ZLPP člen 2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
družbena lastnina – lastninjenje – pravica uporabe – priposestvovanje
Dejstvo, da je bilo sporno zemljišče v družbeni lastnini izključuje pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Reševanje problematike lastninjenja zemljišč z institutom priposestvovanja bi pomenilo obid predpisov o lastninjenju.
ZLNDL člen 1, 1/2. Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije člen 16. ZZK-1 člen 45. ZOLMP člen 15, 15/3.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - tuja pravna oseba - ureditev lastninjenja s posebnim zakonom - Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva - listina, ki je podlaga za vknjižbo lastninske pravice
Zmotne so pritožbene navedbe, da je prišlo do lastninjenja tuje (srbske) pravne osebe glede nepremičnin v Sloveniji s sprejemom ZLNDL. Drugi odstavek 1. člena ZLNDL jasno določa, da se lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini, na katerih imajo tuje osebe pravico uporabe ali razpolaganja, uredi s posebnim zakonom. Ta zakon je Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanjih nasledstva. Pravno podlago za odločitev glede lastninjenja spornega premoženja zato predstavljata Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in Zakon o ratifikaciji Sporazuma o vprašanju nasledstva.
lastninska pravica – lastninjenje družbene lastnine – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Člen 128 ZS ne daje podlage za uveljavljanje lastninske pravice na poslovnih prostorih, ki jih uporabljajo drugi organi, ki izvajajo pravosodno funkcijo. Določbe ZS veljajo le za prostore sodišča, ne pa tudi za druge pravosodne organe. Iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I 179/94, na katero se sklicuje tožeča stranka, ne izhaja, da določbe ZS veljajo tudi za druge pravosodne organe.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082437
ZLNDL člen 2, 2/1. ZTLR člen 28, 29. ZPP člen 154, 154/3, 286a, 286a/1.
pridobitev lastninske pravice - originaren način pridobitve - ugotovitvena tožba - priposestvovanje - ovire za priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL - postavitev novega izvedenca
Zaključek sodbe o dobroverni posesti tožnice in staršev tožnikov ni odločilen za pravilnost odločitve o utemeljenosti zahtevka.
Sodna praksa, izoblikovana na podlagi ODZ in ZTLR, ki sta bila podlaga za priposestvovanje v relevantnem obdobju, je zavzela stališče, da vednost o neizvedbi pogodbe v zemljiški knjigi ne izključuje dobrovernosti in da je dobroveren tisti, ki je prepričan, da je stvar, ki jo poseduje, njegova last, ne pa tisti, ki ve ali mora po okoliščinah domnevati, da stvar pripada drugemu.
Ugotovitev, da je pravica uporabe s sklenitvijo veljavne pogodbe prešla na kupce oziroma (v določenem deležu) z dedovanjem na tožnika, po navedenem zadostuje za zaključek, da se je pravica uporabe z uveljavitvijo ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
ZZK-1 člen 94, 94/2-1, 94/3, 248. SZ člen 118. ZPPLPS člen 6. ZFPPIPP 309, 309/1-2, 309/3.
vpis lastninske pravice na stanovanju, kupljenem po določbah SZ - olajšan vpis v zemljiško knjigo - zemljiškoknjižni predlog vložen po začetku stečaja - zaznamba stečaja ovira za predlagani vpis - primerna listina za vpis
Zemljiškoknjižni lastnik pred začetkom stečaja ni bil v pogodbenem odnosu s pravnim prednikom predlagateljice, zato je pritožbeno razlogovanje, da je stečajni upravitelj izstavil zemljiškoknjižno dovolilo zaradi izpolnitve obveznosti na podlagi obojestransko odplačne pogodbe, zaradi česar je potrebno uporabiti posebno pravilo iz druge alineje tretjega odstavka 94. člena ZZK-1, zmotno.
ZLPP člen 1, 4. ZLNDL člen 3. ZZ člen 65. ZGJS člen 76.
lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – pravica uporabe – lastninjenje – infrastruktura – otvoritvena bilanca
Pravna prednica tožnice je pridobila pravico uporabe na spornih nepremičninah, ki jih je tožeča stranka v postopku preoblikovanja vključila v otvoritveno bilanco. Tožeča stranka je zato na podlagi 3. člena ZLNDL pridobila na njih lastninsko pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0083404
ZTLR člen 12. ZPN člen 7. OZ člen 299, 299/2.
promet z nepremičninami – pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču – lastninjenje – protipravno ravnanje – gradbeno dovoljenje – poseg v solastninsko pravico – protipravnost posega – funkcionalno zemljišče – povrnitev škode – zamuda dolžnika – kdaj pride dolžnik v zamudo – zakonske zamudne obresti – tek zamudnih obresti – načelno pravno mnenje
Gradbeno dovoljenje še ne pomeni, da je imela tožena stranka pravni temelj za poseg v solastninsko pravico tožnikov na parceli št. ... k. o. X, saj gradbeno dovoljenje izključuje protipravnost gradnje (le) v razmerju do osebe javnega prava, ki dovoljuje gradnjo, ne posega pa v civilnopravna razmerja.