pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice z lastninjenjem – lastninjenje objektov in naprav – javna dobrina – status javne ceste – nepremičnina, kategorizirana kot javna cesta – družbena lastnina – družbenolastninsko vlaganje – nepravilen vpis lastninske pravice – izbrisna tožba – ugotovitvena tožba – ugotovitev obstoja lastninske pravice – pravni interes – listine, ki so podlaga za vknjižbo
Pravna prednica toženca na podlagi določb ZLNDL lastništva predmetnih nepremičnin ni mogla pridobiti, niti jih ni mogla pridobiti na podlagi ZGJS (mimo določb ZLPP, ker je šlo pri morebitnih vlaganjih pravne prednice toženca za družbeno lastnino (in družbenolastninsko vlaganje), in ne morebiti vlaganja na lastninskopravni podlagi).
Predmet odločanja v obravnavani zadevi je zahtevek za ugotovitev lastninske pravice tožnice, pravni interes za tak ugotovitveni zahtevek pa je podan na podlagi 40. člena ZZK-1.
ZZ člen 62, 62/1, 65, 65/1, 65/2. ZZD člen 14, 14/1.
ugotovitev lastninske pravice – izstavitev zemljiškoknjižne listine – lastninjenje – družbena lastnina – upravljanje delovne organizacije – zavod – produkcijska sredstva delovne organizacije
Družbena lastnina v upravljanju delovne organizacije, ki nadaljuje delo kot zavod, postane lastnina ustanovitelja te organizacije. ZZD je lastninsko pravico na delovnih sredstvih popolnoma izključeval, kar je logična posledica takratne koncepcije družbene lastnine, ki je bila vezana izključno na namen in način uporabe stvari. Pri spornem poslovnem prostoru gre tako nedvomno za premoženje, ki se je lastninilo po prvem odstavku 65. člena ZZ. Tako so nepomembne ugotovitve sodišče prve stopnje o tem, kdo naj bi prispeval sredstva za nakup spornega poslovnega prostora.
pridobitev lastninske pravice – lastninjenje – odločba o denacionalizaciji – priposestvovanje – predhodno vprašanje – ničnost odločbe o denacionalizaciji – prekinitev postopka
V položaju, ko si konkurirata pridobitev lastninske pravice na objektu s priposestvovanjem in dejanskim izvrševanjem pravice uporabe na zemljišču ter pridobitev lastninske pravice z odločbo o denacionalizaciji, je močnejša pravica stranke, pridobljena z odločbo o denacionalizaciji, izdani pred uveljavitvijo ZLNDL.
ZLNDL člen 2, 2/1. ZPZS člen 43, 46. ZTLR člen 12. ZPN člen 7.
lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – izvenknjižni prenos – odločba organa – garaža na zemljišču v družbeni lastnini – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže – gradbeno dovoljenje – pravica graditi – ustna pogodba – realizacija
Odločba z dne 13. 5. 1966 po vsebini predstavlja akt o podelitvi pravice gradnje, ki je imel po tedanji ureditvi vpliv tudi na premoženjsko pravna razmerja graditelja stavbe. Sicer je za oceno, ali je pravni prednik tožnice pridobil pravico uporabe na zemljišču, pomembno to, da je gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju pravne prednice toženke, ki je v ta namen z odločbo o dovoljenju gradnje dala zemljišče v uporabo, da si zgradi garažo, in kasneje izdala druga potrebna upravna soglasja. Enako pomembna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je pravni prednik tožnice gradnjo dejansko izpeljal in to z lastnimi sredstvi.
STVARNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0082069
SZ člen 111. ZPP člen 7, 337, 337/1. ZZD člen 227. ZTLR člen 28, 28/2. Zakon o lastnini na delih stavb člen 2, 2/3, 3, 3/1. ZLNDL člen 2, 2/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – zakonita posest – pravni naslov za prenos lastninske pravice – veriga pravih poslov – dobroverna posest – nemotena posest – družbena lastnina – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – preoblikovanje pravice uporabe – lastninjenje – razpravno načelo – trditveno breme – pritožbena novota
Po stališču novejše sodne prakse je nedobroveren le tisti posestnik, ki ve, da mu ne pripada pravica do posesti ali pa bi moral to vedeti, dobre vere (opravičljive zmote in ustrezne skrbnosti posestnika glede prepričanja o lastništvu) pa ni mogoče izpodbiti zgolj s sklicevanjem na zemljiškoknjižne podatke. Dejstvo, da tožnica ni imela prve kupoprodajne pogodbe, samo po sebi tako ne more ovreči dobrovernosti njene posesti, kakor tudi ne dejstvo, da ne pozna okoliščin prenosa ustreznih upravičenj s toženkine pravne prednice na investitorja stavbe. Ni bilo namreč podlage za razumen dvom o tem, da je investitor imel ustrezna upravičenja za prodajo stanovanj v večstanovanjskih stavbah, ki jih je zgradil. Še manj podlago za zaključek o nedobroverni posesti predstavlja dejstvo, da tožnica ni bila vknjižena kot lastnica.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0083258
SPZ člen 92, 96, 99. ZZK-1 člen 5, 7. ZLNDL člen 2, 2/1, 3, 3/1. ZNNZ člen 34, 34/1, 38, 38/1, 39, 40, 41. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja člen 5, 7. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 38. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. ZIZ člen 272, 272/1, 272-2, 272-3.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - zaščita pred vznemirjanjem - negatorni zahtevek - aktivna legitimacija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pravni posel - veljavnost pravnega posla - kupoprodajna pogodba - priposestvovanje - dobra vera - vpis v zemljiško knjigo - funkcionalno zemljišče - izvedenec geodetske stroke - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - ureditvena začasna odredba
Ko je bil na nezazidanem stavbnem zemljišču objekt zgrajen, se je pravica uporabe na (prej) nezazidanem stavbnem zemljišču lahko prenesla na drugega, in sicer skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenim objektom. To izhaja iz 7. člena Zakona o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja, po katerem pravice uporabe na nezazidanem stavbnem zemljišču ni bilo mogoče prenašati na druge, razen če se jo je preneslo skupaj s stavbo ali z drugim, na tem zemljišču zgrajenim objektom. To izhaja tudi iz 38. člena Zakona o prometu z zemljišči in stavbami, ki je določal, da s prenosom lastninske pravice oziroma pravice uporabe stavbe, zgrajene na dodeljenem stavbnem zemljišču, preide na tistega, ki pridobi stavbo, tudi pravica uporabe zemljišča.
DENACIONALIZACIJA – IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ – LASTNINJENJE – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0070986
ZIKS člen 145, 145/3, 145a, 145b. ZDen člen 16, 16/3, 18, 18/3, 19, 19/1, 19/1-3, 32, 71. ZON člen 85. ZNKD člen 51. ZSKZ člen 16a. ZLNDL člen 1. ZNP člen 104.
vrnitev podržavljenega premoženja – lastninjenje – oblika vrnitve premoženja – vrnitev v naravi – zavezanec za vrnitev – gospodarske družbe – naravna vrednota – izvzem iz pravnega prometa – tok reke – parcele, povezane z izkoriščanjem rudnin – stroški postopka
Pritožbeno naziranje, da za nepremičnine, ki so v lasti gospodarskih družb, ovire za vrnitev v naravi, upoštevajoč določbo tretjega odstavka 16. člen ZDen, ne obstajajo (ter da bi bilo treba posledično zahtevek/predlog na plačilo odškodnine za njih zavrniti), je napačno. V konkretnem primeru gre za vračanje podržavljenega premoženja na podlagi določb ZIKS. Vračanje zaplenjenega premoženja v naravi je možno v tistih primerih, v katerih to še ni v zasebni lasti, torej premoženja, ki ni bilo predmet lastninskega preoblikovanja oziroma privatizacije. To velja tudi za pravne osebe (gospodarske družbe). Slednje so zavezanke le za vrnitev tistih stvari (premoženja), ki še niso v zasebni lasti. Če pa je premoženje olastninjeno oziroma so pravne osebe (gospodarske družbe) njegove lastnice, se to v naravi ne vrača. V takem primeru je treba za premoženje plačati odškodnino, kar je obveznost pritožnice.
Pri vprašanju vračanja podržavljenih nepremičnin je treba uporabiti določbe ZDen, ki je specialni predpis. Sodišče prve stopnje je izhajajoč iz določb tretjega odstavka 18. člena in 3. točke prvega odstavka 19. člena ZDen pravilno zaključilo, da za predmetne nepremičnine vračilo (izjemoma) ne bi prišlo v poštev le v primeru, če bi bile izvzete iz pravnega prometa, kar pa ni bilo ugotovljeno. Sama okoliščina, da neko zemljišče (nepremičnina) predstavlja naravno vrednoto (znamenitost), še ne predstavlja ovire za njeno vračilo v naravi.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083225
ZPP člen 355. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/4. ZGO-1 člen 21. ZG člen 2, 2/3, 3, 3/1, 3/1-11. Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 9. 6. 1931 s spremembami in dopolnitvami.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – družbena lastnina – gozd – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ – lastninjenje – priposestvovanje – agrarna reforma – razlastitev – informativni dokaz
Trditve tožene stranke so (ob upoštevanju pred drugo svetovno vojno veljavnih predpisov o agrarni reformi) v zadostni meri substancirane. Upoštevati je treba, da mora tožena stranka (dokazno breme je na njej) dokazovati stanje v letu 1941, in da sama ne more pridobiti podatkov. Dokazni predlog tožene stranke za pridobitev dokumentacije o razlastitvi A. A. pred letom 1941 pri muzeju I. ne predstavlja t. i. informativnega dokaznega predloga.
Tožena stranka na predmetnih parcelah (zanju je veljal režim družbene lastnine) ni mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ker bi, po utrjeni sodni praksi, to predstavljalo obid lastninjenja. Olastninili sta se lahko le na podlagi zakonov, ki so urejali lastninjenje družbene lastnine.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - pravica uporabe pravne osebe na družbenem stanovanju - zavezanec v postopku denacionalizacije - vrnitev premoženja - imetnik lastninske pravice - predmet privatizacije - vsebina pogodbe - uporaba prava
Po določilu 8. poglavja SZ, ki je kot specialni predpis urejal lastninjenje in privatizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš, so pravne osebe, ki so imele pravico uporabe na družbenih stanovanjih in stanovanjskih hišah, z dnem uveljavitve zakona postale lastnice stanovanj oziroma stanovanjskih hiš (112. člen SZ) in so bile tudi zavezanke v postopkih za denacionalizacijo. Na zahtevo imetnika stanovanjske pravice so bile kot lastnice stanovanj ta stanovanja slednjim dolžne prodati v skladu z določilom 117. člena SZ. Tožnici sta torej od prodajalke lahko kupili zgolj stanovanja, kot so podrobno opisana v posamični kupoprodajni pogodbi, ne pa preostalih objektov in parcel izven stanovanjske hiše, ki je bila predmet privatizacije. Na omenjenih parcelah namreč prodajalka tudi sama še ni imela lastninske pravice (saj ob sklenitvi kupoprodajnih pogodb privatizacija zemljišč še ni bila predvidena)in je tudi ni mogla prenesti na tožnici kot pogodbeni stranki.
družbena lastnina – pravica uporabe stavbnega zemljišča – pridobitev pravice uporabe – vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo – prenos pravice uporabe – oddajanje zemljišča za gradnjo – lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na stvareh v družbeni lastnini
V sistemu družbene lastnine je bila pravica uporabe stavbnega zemljišča občanu dodeljena z odločbo o oddaji zemljišča za gradnjo. Za oceno, ali je pravico uporabe dobil, je odločilno, da je objekte na teh zemljiščih gradil ob vednosti in izrecnem dovoljenju občine ter da je zgrajeno potem tudi uporabljal.
lastninsko preoblikovanje podjetja -družbeni kapital - zaključeno preoblikovanje - zaključek lastninjenja - prehod družbenega kapitala - statusno preoblikovanje - Slovenska razvojna družba - lastniška struktura kapitala - odškodninski zahtevek - lastninskopravni zahtevek - zastaranje
Od tedaj dalje, ko je tožena stranka imela znane lastnike za ves svoj kapital, ni bila več podjetje, pri katerem bi se moral opraviti prehod kapitala v last in upravljanje Slovenske razvojne družbe, saj bi nanjo lahko prešel le družbeni kapital, ki pa ga pri toženi stranki od olastninjenja dalje ni bilo več.
Drugačnega zahtevka, kot je odškodninski, tožeča stranka ne more imeti, saj pri že olastninjenem kapitalu ni mogoče brez posegov v korporacijska razmerja lastnikov (delničarjev) določiti drugačno, novo lastniško strukturo kapitala.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
VSL0060882
ZGJS člen 68, 72, 72/1, 76.
družbena lastnina – lastninjenje nepremičnin – pravna podlaga lastninjenja – pravica uporabe – posadna listina – gospodarska javna služba – javna površina – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni postala lastnica sporne nepremičnine na podlagi ZGJS, saj prvotožena stranka ni izvajala dejavnosti posebnega družbenega pomena, niti ni opravljala gospodarske javne službe v smislu določil 68. člena ZGJS, niti ni opravljala zadev posebnega družbenega pomena na področju materialne infrastrukture, ki se opravljajo v okviru gospodarske dejavnosti, niti ne gre za dejavnost, ki bi bila financirana iz sredstev prispevkov ali povračil iz sredstev samoprispevka ali sredstev, ki so se obvezno združevala na podlagi zakona, samoupravnega sporazuma ali drugega samoupravnega splošnega akta oziroma bila neodplačno prenesena v podjetja oziroma organizacije za izvajanje dejavnosti iz 68. člena in 1. odstavka 72. člena ZGJS.
ZSpo člen 21, 64, 64/1, 64/2. SPZ člen 37, 37/1, 92, 93.
lastninjenje športnih objektov – športni objekt občinskega pomena – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – občina – izročitev nepremičnine v posest – športno društvo – pravica do posesti
MOL je postala lastnica športnega parka z izdajo Sklepa o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana na podlagi prvega odstavka 64. člena ZSpo, zato je upravičena zahtevati izročitev nepremičnine v posest. Ugovor toženke, da je upravičena do posesti, ki ga je utemeljevala z lastništvom oziroma s sklicevanjem na obstoj obligacijske pravice, ni utemeljen.
Za utemeljenost toženkinega ugovora ne zadostuje, da je bila vpisana v zemljiško knjigo kot lastnica nepremičnin na podlagi novele ZLNDL-A in da je športni objekt zgradila s svojimi sredstvi na zemljišču, ki ga je dobila v odplačno uporabo, temveč bi morala biti kot lastnica (in ne le kot imetnica pravice uporabe) vpisana v zemljiško knjigo že pred uveljavitvijo ZSpo, česar ni trdila.
STANOVANJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075638
SZ člen 116, 116/1. ZTLR člen 29. ZPP člen 182, 182/3.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina –nepremičnina v družbeni lastnini – priposestvovanje
Do sklenitve družbene lastnine je prišlo z lastninjenjem, na podlagi posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Spremembo lastništva stanovanjske pravice v lastninsko pravico na stanovanju v družbeni lastnini je urejal SZ. Dejstvo, da je bilo sporno stanovanje v družbeni lastnini, izključuje pridobitev lastninske pravice na njem na podlagi priposestvovanja.
lastninjenje športnih objektov – športni objekt občinskega pomena – izročitev nepremičnine v posest – pravica do posesti – športno društvo – javni zavod – javni interes v športu – pridobitev lastninske pravice
Športna društva imajo po 21. členu ZSpo načeloma prednost pri uporabi javnih športnih objektov pred drugimi izvajalci. Sodišče prve stopnje bi moralo pri presoji, katera od pravdnih strank ima močnejši pravni naslov za posest spornih nepremičnin, upoštevati, da tožnica po lastnih trditvah izvršuje posest že od leta 1951 dalje in da ves ta čas sporne nepremičnine uporablja za izvajanje organizirane športne dejavnosti, medtem ko je toženec sporne športne objekte pridobil v upravljanje šele na podlagi sklepa o ustanovitvi javnega zavoda v letu 2007.
POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - USTAVNO PRAVO
VSL0070893
ZLNDL. Zakon o urejanju mestnega zemljišča člen 20, 20-5, 20-6. Zakon o prometu z zemljišči in stavbami člen 2.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - pogodba o oddaji mestnega zemljišča v uporabo za zgraditev objektov - pravica uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil namen Pogodbe-65 oddaja zemljišča za uporabo zaradi zgraditve stanovanjske soseske. Pri pravici uporabe tožene stranke je šlo tako za izvrševanje le nekaterih upravičenj, pravna prednica tožeče stranke je pravnemu predniku tožene stranke nepremičnine dala v uporabo pod določenimi pogoji in z omejitvami, po katerih bi tožena stranka oziroma njen pravni prednik, v primeru, da se pogojev ne bi držal, lahko pravico uporabe izgubil. Pravica uporabe tako pravnemu predniku tožene stranke nedvomno ni bila dana kot stvarna pravica. Naročilo oziroma prevzem naročila pa ni zakonita podlaga za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL.
Vprašanje, ali ima določeno zemljišče status funkcionalnega zemljišča, je predhodno vprašanje, o katerem mora - ker v upravnem postopku o tem ni bilo odločeno - odločiti sodišče. Gre za pravno vprašanje, ki ga je treba rešiti upoštevajoč pravila, ki so jih upravni organi v času pridobitve upoštevali v upravnih postopkih, ki so se vodili na zahtevo uporabnikov za določitev funkcionalnega zemljišča. Ker je bilo funkcionalno zemljišče v konceptu družbene lastnine podlaga za oblastveno prisvajanje (določanje pravice uporabe), njegovega obsega takratna praksa ni razlagala ekstenzivno; zlasti ko je bilo to zemljišče fizično ločeno od stavbe.
SZ-1 člen 190. ZGO-1 člen 23, 212, 212/2, 217. ZVEtL člen 7, 30. ZLNDL člen 2, 3- ZNP člen 35.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – ugotovitev pripadajočega zemljišča – pravnomočna ugotovitvena odločba upravnega organa o pridobljenem statusu grajenega javnega dobra – vezanost nepravdnega sodišča na upravno ugotovitveno odločbo o grajenem javnem dobru – zavrnitev predloga za določitev pripadajočega zemljišča – spor o pravici
V okviru postopka določitve pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. 1. 2003, sodišče lahko oziroma mora obravnavati vse ugovore, povezane z lastninjenjem javnega dobra, ki vplivajo na ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Ugotovitev pripadajočega zemljišča in lastninske pravice na njem kot glavno vprašanje postopka po 30. členu ZVEtL vključuje odločanje o obsegu pripadajočega zemljišča v odnosu do zemljišč v javni rabi in tudi o obstoju (lastninske) pravice udeležencev na njem, če je ta sporna.
Pravnomočna upravna odločba o pridobljenem statusu javnega dobra, izdana na podlagi 212. člena ZGO-1, za odločanje o tem ne more biti ovira. Upravna odločba, ki (lahko) posega v na podlagi zakona pridobljena lastninskopravna upravičenja predlagateljev, ne more vezati ne sodišča ne predlagateljev, ker niso imeli možnosti sodelovati v postopku za njeno izdajo.
SPZ člen 47, 98, 99, 266, 277, 277/2. ZLNDL člen 1, 2, 3. ZTLR člen 12, 22, 24, 25, 26, 29.
lastninska tožba - priznanje lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - konkurenca originarno pridobljenih lastninskih pravic - presoja močnejše pravice - vrnitev nacionaliziranih nepremičnin - odločba upravnega organa - lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev - lastninska pravica tretjih - uveljavljanje treh pravnih podlag - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - gradnja na tujem zemljišču - ZLNDL - družbena lastnina - uveljavitev zakonov o lastninjenju - trajanje družbene lastnine - dobrovernost graditelja - pravni učinki gradnje v primeru nedobrovernosti graditelja - zakonski rok za uveljavitev pravice
S pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe je bila originarno ustanovljena lastninska pravica tožencev v pridruženi zadevi (in tožnice po osnovni tožbi) oziroma njihovih pravnih prednikov. Gre za izvorno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa. Starejša pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, na podlagi ZLNDL ali z gradnjo na tujem zemljišču ne more razveljaviti kasnejše originarno pridobljene lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe, saj je bistvo izvirne pridobitve lastninske pravice v tem, da se ustanovi z učinkom ex nunc, ne glede na prejšnje lastninsko stanje. Tudi če so tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) pridobili lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi zakona (enako velja v primeru, če so jo pridobili s pravnim poslom) preden so postali njihovi solastniki toženci v pridruženi zadevi (in tožnica po osnovni zadevi) oziroma njihovi pravni predniki originarno na podlagi pravnomočnih denacionalizacijskih odločb, ima prednost lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev, ki temelji na pravnomočni denacionalizacijski odločbi. Takšno stališče izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča Up-457/09-21 z dne 28. 9. 2011.
Omejitev priposestvovanja je veljala vse do uveljavitve posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in ne le do 27. 9. 1989, ko je začel veljati Ustavni amandma št. IX k Ustavi SRS. Tudi če so se sporne nepremičnine olastninile z uveljavitvijo posameznih zakonov o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, konkretno z uveljavitvijo ZLNDL v letu 1997 se tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) ne morejo utemeljeno sklicevati na pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, saj bi se desetletna priposestvovalna doba v tem primeru iztekla šele v letu 2007, ko po pravilnem zaključku sodišča prve stopnje niso bili več v dobri veri. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje, ki jih pritožba konkretizirano ne izpodbija, izhaja, da so bili tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi), v slabi veri glede lastništva spornih nepremičnin od 14. 10. 1999.
Pravna pravila gradnje na tujem zemljišču uporabljajo le, če je z gradnjo prišlo do nove stvari, pravni standard nove stvari pa je izpolnjen, če gre za nov objekt ali del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto nepremičnine. Ko gre za ureditev razmerja med graditeljem in lastnikom zemljišča, ni mogoče samostojno uporabiti premičninskopravnih pravil o ustvaritvi nove stvari oziroma o pomešanju in spojitvi, ne da bi se upoštevala pravila iz 24. do 26. člena ZTLR, ki so temu tudi namenjena.
Pravna pravila o gradnji na tujem svetu so veljala le za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, ki je bilo v zasebni lastnini, ne pa na zemljišču, ki je bilo v družbeni lastnini. Če je bilo zemljišče do konca gradnje v družbeni lastnini, graditelj ni mogel pridobiti lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu, četudi je kasneje, ko je bil gradbeni objekt že zgrajen, zemljišče prenehalo biti družbena lastnina. Navedeno je pomembno zaradi gradnje samostoječe stavbe, ki je bila po neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje zgrajena v času družbene lastnine.