ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1. SPZ člen 9, 27, 28, 239, 239/1. SZ člen 111, 116, 116/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina – priposestvovanje – dobra vera – dobra vera pravnih prednikov – zakonita posest
Okoliščine, da je sporno stanovanje bilo do uveljavitve SZ v družbeni lastnini, in način, kako se je stanovanje olastninilo z uveljavitvijo SZ, je treba presojati v okviru ugotavljanja tožničine dobre vere. Toženka ni ponudila okoliščin, ki bi pri tožnici morale poroditi dvom o tem, da sta pravna prednika po zakonu pridobila lastninsko pravico na podlagi 116. člena SZ in je lastnica na podlagi 111. člena SZ postala občina.
SPZ člen 9, 10, 11, 11/1. ZLNDL člen 3, 3/1. ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ex lege pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi – konkurenca lastninskih pravic – domneva lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni kupec – raziskovalna dolžnost kupca – domneva dobre vere
Gre za konkurenco lastninskih pravic pravdnih strank. Najprej je lastninsko pravico pridobila tožeča stranka na podlagi zakona, nato pa tožena stranka na pravno posloven način. Sodišče mora upoštevajoč zakonodajo in okoliščine konkretnega primera presoditi, lastninska pravica katere stranke prevaga. Kljub temu, da odsvojitelj ni lastnik in torej nima razpolagalnega upravičenja, pridobitelj z vknjižbo in ob predpostavki, da je bil ob sklepanju pogodbe in vložitvi predloga za vknjižbo v dobri veri, da je odsvojitelj lastnik, pridobi lastninsko pravico.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – nevzpostavitev agrarne skupnosti – pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZVPAS – podržavljenje premoženja lastnikov agrarne skupnosti – vrnitev premoženja prejšnjim imetnikom premoženjskih pravic – vrnitev v last agrarni skupnosti
Določili petega in šestega odstavka 8. člena ZPVAS ne predstavljata samostojne podlage za lastninjenje kmetijskih zemljišč, če se agrarna skupnost ni ponovno vzpostavila.
ZSZ člen 10, 10/2, 46, 47, 47/1. ZPN člen 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 31, 31/3. ZEN člen 18, 18/1.
ugotovitev lastninske pravice – pravica trajne uporabe na zemljišču – nakup stanovanjske hiše – družbena lastnina – pomen zemljiške knjige – promet z nepremičninami – zemljiška knjiga v času družbene lastnine – prekoračitev tožbenega zahtevka – rojstni datum – identifikacijski znak nepremičnine – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – sodna odločba kot podlaga za vpis
V skladu z drugim odstavkom 7. člena v relevantnem obdobju veljavnega ZPN se je s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno uporabo. Temu ustrezna je bila vsebina 12. člena ZTLR, po kateri je imel lastnik stavbe (dokler je ta obstajala), ki je bila zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe zemljišča, na katerem je bila stavba zgrajena, in zemljišča, namenjenega za njeno redno rabo. Z ozirom na vsebino pogodbe, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (investitorjem), sta postala ne le lastnika stavbe, ampak (posledično) tudi imetnika/subjekta pravice uporabe na zemljišču (predmetne parcele).
Vpis nepremičnin v družbeni lastnini in pravice uporabe na njih ni bil obvezen, niti ni imel konstitutivnih učinkov.
URS člen 125. ZSpo člen 17, 64. ZS člen 3, 3/1, 3/2. ZDru člen 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 7.
lastninjenje – športno društvo – lastninska pravica na nepremičninah – pojem športnega objekta – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – exceptio illegalis
Predmetna nepremičnina zaradi neizpolnitve zakonskih znakov oziroma pogojev ne sodi v domet ZSpo, zato je na podlagi 3. in 7. člena ZLNDL tožnik, imetnik pravice uporabe, na dan uveljavitve ZLNDL, 25. 7. 1997, na originaren način pridobil lastninsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016574
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2. ZLNDL člen 1. SZ člen 118.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - dobroverni lastniški posestnik - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - stanovanjska pravica - nesklepčnost tožbe
Dobroverni lastniški posestnik je oseba, ki ne ve in niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari (prvi odstavek 27. člena in 28. člen SPZ). V konkretnem primeru trditvena podlaga tožnice ni bila taka, da bi izkazovala, da je dobroverna lastniška posestnica.
V tej zadevi je ključno vprašanje lastninjenja in nadaljnje privatizacije vtoževane nepremičnine, ki je bila nekdaj v družbeni lastnini. Ker gre za stanovanje, je potrebno pri reševanju spora izhajati iz predpisa, ki je urejal lastninjenje in privatizacijo stanovanj, to je SZ iz leta 1991. Pravna prednica tožnikov je kot imetnica stanovanjske pravice odkupila stanovanje s pogodbo, sklenjeno na podlagi privatizacijskih določb SZ. V tej pogodbi z dne 11.10.1993 je kot prodajalec in lastnik nastopala družba C.I. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika (ne glede, kdo dejansko je to bil) prenehala. To v konkretnem primeru pomeni, da je (morebitna) toženkina lastninska pravica, tudi če je do sklenitve Pogodbe z dne 11.10.1993 obstajala, s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe prenehala.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085003
OZ člen 35, 39. ZZad člen 74. ZSKZ člen 14. SPZ člen 100. ZTLR člen 12, 29. ZZK-1 člen 50, 50/1. ZPP člen 7, 212, 285.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe – ugotovitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem – pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe – ničnost pogodbe – nedopusten predmet – ravnanje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo – pravica uporabe – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – razpravno načelo – dokazni predlog z izvedencem – materialno procesno vodstvo
Obravnavani lastninski spor za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah izvira iz procesa preoblikovanja družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Konkurirata pridobitev (so)lastninske pravice tožnice na funkcionalnem zemljišču na podlagi pravice uporabe, ki se je olastninila na podlagi ZLNDL, in lastninska pravica druge tožene stranke, pridobljena na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZZKS.
Zaradi odtujitve večstanovanjske stavbe v času družbene lastnine stavba z zemljiščem, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo, ob lastninjenju ni spadala v zadružno premoženje in se ni olastninila po ZZad.
ZRPPN člen 7, 23, 26. ZTLR člen 44. SPZ člen 43, 269. ZLNDL člen 2.
razlastitev – prenehanje lastninske pravice – družbena lastnina – imetnik pravice uporabe
Z razlastitvijo je lastninska pravica prenehala, saj so nepremičnine prešle v družbeno lastnino (44. člen Zakona o temeljnjih lastninskopravnih razmerjih). Pravico uporabljati (razlaščeno) nepremičnino je dobil razlastitveni upravičenec (7. člen ZRPPN), razlaščenec pa jo je izgubil in je bil z dnem pravnomočnosti odločbe o razlastitvi, dolžan nepremičnino izročiti razlastitvenemu upravičencu (23. člen ZRPPN). V konkretnem primeru je tako toženka imela vso podlago za vknjižbo pravice uporabe v zemljiški knjigi. Ob uveljavitvi ZLNDL je bila torej po tedaj veljavnih predpisih imetnica pravice uporabe toženka in ne tožnik (kljub dejanski posesti nepremičnin), zato po ZLNDL ni mogel postati lastnik teh zemljišč.
STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0075328
ZLNDL člen 3. SZ-1 člen 23, 23/1, 23/2, 63. SPZ člen 11, 11/1, 118, 118/4, 118/4-4. OZ člen 333, 333/6.
družbena lastnina - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba o brezplačnem prenosu zazidalnih stavbnih zemljišč - pravica do uporabe - lastninska pravica - domneva lastninske pravice - etažna lastnina - skupni deli, ki služijo več večstanovanjskim stavbam - skupni deli večstanovanjske stavbe - kotlarna - vzdrževanje kotlarne - odpoved trajnega dolžniškega razmerja
Tožena stranka bi morala dokazati, da so izpolnjeni pogoji za nastanek skupne lastnine - torej, da je bila kotlarna zgrajena z namenom zadovoljevanja potreb etažnih lastnikov večstanovanjske stavbe in da je bila njena izgradnja financirana iz sredstev teh etažnih lastnikov oziroma njihovih pravnih prednikov (prvi in drugi odstavek 23. člena SZ-1).
Stvarnopravni zakonik v prvem odstavku 11. člena vzpostavlja domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo. Tožena stranka v obravnavanem primeru te domneve ni izpodbila. Odločitev sodišča prve stopnje, da tožniki niso (skupni) lastniki kotlarne in posledično niso zavezani za njeno vzdrževanje, se zato izkaže kot pravilna.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080086
ZLNDL člen 2, 2/1. ZPN člen 7.
pridobitev lastninske pravice – lastninjenje – pravica uporabe na družbeni lastnini – prenos pravice uporabe – gradnja garaže – dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo – pravočasnost dokaznega predloga
Za pridobitev pravice uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lastnini, na katerem je bil s sredstvi zasebnega uporabnika trajno zgrajen objekt, je bilo bistveno, da je bil objekt zgrajen s soglasjem pravne prednice tožene stranke ter da se je potem s strani investitorja tudi uporabljal. Soglasje za izgradnjo trajnega objekta je namreč vsebovalo dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo, slednje pa je impliciralo pravico trajne uporabe zemljišča, na katerem je zgrajeni objekt stal.
VS RS se je v svojih odločbah že večkrat izreklo, da metodo ugotavljanja (ne) odplačnost prehoda kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeno lastnino tako po ZZad kot ZSKZ določa drugi odstavek 5. člena Navodil in ne Odlok, ki je bil izdan na podlagi tretjega odstavka 44. člena ZDen, saj so s tem Odlokom bile določene vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, za potrebe določitve višine odškodnine upravičencem v postopkih denacionalizacije, če vrnitev odvzetega premoženja v naravi ni bila mogoča, postopki lastninjenja pa urejajo drugačna področja. V zvezi s slednjimi se je sodna praksa tudi enotno že večkrat izrekla, da odplačnost oziroma neodplačnost pridobitve v družbeno lastnino, za katere kriterije določajo Navodila, pri lastninjenju kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini predstavlja dopusten zakonodajalčev kriterij za določitev tega, kdo pridobi lastninsko pravico na njih.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – LASTNINJENJE – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0060202
SPZ člen 23, 40, 49. OZ člen 20, 22, 22/3. ZLNDL člen 5. ZZK-1 člen 243, 244.
pogodba o priznanju lastninske pravice – pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim – javni razpis – vabilo k dajanju ponudb – predmet javnega razpisa – razpolagalna sposobnost – načelo nemo plus iuris – pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom – izbrisna tožba
Tožeča stranka ne more uspeti z zahtevkom za sklenitev pogodbe o priznanju lastninske pravice na podlagi pravnega posla, če tožena stranka lastninske pravice na stvari, ki naj bi bila predmet pravnega posla, oziroma razpolagalne sposobnosti sploh nima. Lastninsko pravico lahko prenese samo njen lastnik v takšnem obsegu, kot jo ima sam.
ZVEtL člen 30, 30/1, 30/2. SPZ člen 18, 271, 271/2. ZLNDL člen 3. ZPP člen 181, 319, 319/2. ZNP člen 9.
vzpostavitev etažne lastnine – pripadajoče zemljišče – določitev pripadajočega zemljišča k stavbi – stavba, zgrajena pred januarjem 2003 – lastništvo – napotitev na pravdo – ugotovitvena tožba – res iudicata – materialna pravnomočnost – upravičeni predlagatelj
Tako kot v nepravdnem postopku ugotovitve pripadajočega zemljišča, ko sodišče vprašanje pripadajočega zemljišča reši dokončno in z učinki materialne pravnomočnosti, ni naknadne pravdne poti za udeležence postopka, tako tudi ni naknadne nepravdne poti (ob izpolnjenih predpostavkah istovetnosti zahtevka), ko to vprašanje z enakimi učinki reši pravdno sodišče.
STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – LASTNINJENJE
VSL0071272
SPZ člen 217, 269. ZZK-1 člen 19. ZSKZ člen 14. ZTLR člen 54.
ugotovitev obstoja stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti – opredelitev predmeta služnostne pravice – izvrševanje stvarne služnosti na določenih delih nepremičnine – pravni standard natančnega opisa – postavitev izvedenca geometra – dobra vera – dovoljenje za uporabo poti s strani upravljavca nepremičnine – lastninjenje – državna lastnina
Dovoljenje za uporabo poti, dano s strani upravljavca nepremičnin, po katerih teče pot, daje podlago za zaključek o dobrovernem izvrševanju služnosti. Ko je z lastninjenjem na podlagi 14. člena ZSKZ lastninska pravica prešla na državo, je prenehala tudi ovira iz 54. člena ZTLR, po katerem na nepremičnini, ki je bila družbeno sredstvo družbene pravne osebe, ni bilo mogoče priposestvovati služnosti.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE – DRUŠTVA
VSL0082270
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 43/2, 44, 44/2, 269. ZPP člen 8, 226. ZLNDL člen 1, 1/2. ZDru člen 37. ZSpo člen 64.
priposestvovanje nepremičnine – trajanje priposestvovanja – dobra vera posestnika – domneva dobre vere – posest – vidna posest – lastninjenje nepremičnin – kmetijska zemljišča – družbena lastnina – športno društvo – prenehanje društva – predložitev listine – dokazna ocena
Stranka mora sama predložiti listino, na katero se sklicuje v dokaz svojih navedb. V konkretnem primeru tožnik ni navedel oziroma izkazal, da listine, ki naj bi se nahajala pri državnem organu, ni mogel dobiti.
Za sporno nepremičnino je ključen trenutek uveljavitev ZSpo. Od takrat dalje je namreč začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine, ki pa se do 7. 8. 2006, ko je tožnik po lastnih navedbah ugotovil, da gre za neskladje med katastrsko in posestno mejo (dobrovernost tožnika je takrat prenehala), še ni izteklo.
Posest mora biti navzven vidna na ta način, da lahko povprečni zemljiškoknjižni lastnik ugotovi, da si nepremičnino lasti tretji in da lahko uveljavlja svoja lastninsko pravna upravičenja oziroma da ima možnost preprečiti vzpostavljanje pogojev za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
ZTLR člen 27, 28, 29. ZSR(66) člen 8, 9. SZ člen 112, 115, 117, 123.
pridobitev lastninske pravice – pogodba o prenosu lastninske pravice – priposestvovanje – dobroverna lastniška posest – pravni naslov – dovoljenje za izdelavo stanovanja – družbena lastnina – gradnja na tujem svetu – skupna gradnja – stanovanjska pravica – lastninjenje – privatizacija stanovanj
Tožnika v postopku nista zatrjevala, da bi z družbo (takrat družbeno pravno osebo) sklenila kakšno od pogodb o prenosu lastninske pravice, kot tudi ne, da bi bilo z omenjeno družbo dogovorjeno, da bo imel njun vložek v nepremičnino stvarnopravne posledice ter bosta z izgradnjo stanovanja, garaž in lop na teh delih nepremičnine pridobila lastninsko pravico. To pa tudi ne bi bilo mogoče. Omenjeno dovoljenje za izdelavo stanovanja je namreč treba presojati v kontekstu takratnih družbenih razmer oziroma ureditve lastninsko pravnih razmerij.
Glede na defenicijo dobroverne lastniške posesti je izključeno, da bi bil posestnik, ki ne more izkazati pravnega naslova za svojo posest, lahko dobroveren.
Tožnika na prostorih v zgradbi, na kateri je imela pravico uporabe družbeno pravna oseba in sta jih adaptirala v stanovanje nista mogla pridobiti lastninske pravice, pridobila pa sta stanovanjsko pravico. Ta je predstavljala pravni naslov za njuno uporabo stanovanja. Pravne osebe, ki so imele pravico uporabe na družbenih stanovanjih, so postale z dnem uveljavitve SZ lastnice teh stanovanj in zavezanke v postopkih za denacionalizacijo. To hkrati pomeni, da bi tožnika pridobila pravico do privatizacije stanovanja ali pa pravico do sklenitve najemne pogodbe. Očitno pa nobene od navedenih pravic nista uveljavljala.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080037
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4. ZLPP člen 4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 43. ZTLR člen 29. ZPN člen 6.
športni objekti občinskega pomena – lastninjenje športnih objektov – zaporedno lastninjenje – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pravica uporabe – prenos pravice uporabe – priposestvovanje – nepremičnine v družbeni lastnini – tek priposestvovalne dobe – dobra vera
Zahtevek, ki ga prizadeti lastnik na podlagi drugega odstavka 64. člena ZSpo vloži pri lokalni skupnosti, ima naravo procesne predpostavke. Povedano drugače: če zahtevek ni bil dan v roku, prizadeti lastnik lastninske pravice ne more uveljavljati (to nenazadnje pove že ZSpo v četrtem odstavku 64. člena). Prizadeti lastnik, ki je tak zahtevek vložil, ima na voljo civilnopravno varstvo, lokalna skupnost (konkretno tožeča stranka) pa ni tista, ki bi o tem zahtevku odločala ali morala odločiti. Nedvomno lahko prizadeti lastnik svojo pravico uveljavlja s tožbo, po prepričanju pritožbenega sodišča pa tudi z ugovorom, s katerim se upre tožbi lokalne skupnosti, da je zemljiškoknjižno stanje, ki toženo stranko izkazuje kot lastnico, nepravilno.
Za stališče, da bi tožena stranka, ki je že vknjižena kot lastnica, morala vložiti lastninsko tožbo, ni najti prav nobenega razloga. Tega ne zahteva niti ZSpo niti noben drug zakon, postavlja pa se tudi vprašanje, s kakšno tožbo bi lahko nekdo, ki je kot lastnik že vknjižen v zemljiško knjigo, sploh uspel in še pred tem izkazal pravni interes za nekaj, kar (že) ima. Da v takem primeru kot zadostno obrambno sredstvo zadošča ugovor, izhaja tudi že iz sodne prakse.
pridobitev lastninske pravice – pridobitev na delu parcele – funkcionalno zemljišče – lastninjenje – pravica uporabe – obseg pravice
Čeprav je funkcionalno zemljišče pomembno za razsojo, pa v pravdnem postopku, v katerem se ugotavlja obseg pravice uporabe zaradi pridobitve lastninske pravice na podlagi prvega odstavka 2. člena ZLNDL, morebitna odmera funkcionalnega zemljišča v preteklosti ne onemogoča ugotovitve drugačnega obsega zemljišča, na katerem etažni lastniki večstanovanjske stavbe pridobijo solastninsko pravico na k stavbi pripadajočem zemljišču.
stroški stečajnega postopka - izjeme za terjatve na podlagi vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - predhoden preizkus tožbe - pravni interes - izločitvena pravica - ugotavljanje oškodovanja družbenega premoženja
V postopku lastninjenja tožene stranke po določbah Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (ZLPP) so bila vsa sporna sredstva (med katere spadajo tudi omenjene delnice) vključena v otvoritveno bilanco v okviru bilančnih sredstev, kasneje pa so bila s Pogodbo zgolj prenesena v okvir izvenbilančnih sredstev. Šlo je torej za sredstva, ki so bila upoštevana v otvoritveni bilanci po stanju na dan 1.1.1993 v skladu z Uredbo o metodologiji za izdelavo otvoritvene bilance.