CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZADRUGE – LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VSL0075884
URS člen 125. ZZad člen 74, 74/1, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/2, 16, 16/1, 16/7. ZPP člen 212. Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov RS oziroma na občine člen 5.
Toženka ni zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu za dokazovanje dejstva, da je za sporno nepremičnino plačala odškodnino nad 30 % njene takratne vrednosti. Po določbi drugega odstavka 5. člena Navodila je pomembno, v kakšnem razmerju je bila plačana odškodnina s takratno (prometno) vrednostjo nepremičnin, kar predstavlja strokovno vprašanje, o katerem bi moral podati mnenje sodni izvedenec.
zadružno premoženje – lastninjenje – lastninska pravica – vrednost nepremičnin
Da je potrebno za presojo, ali so upoštevaje prvi in drugi odstavek 74. člena ZZad parcele, ki so predmet izpodbijane odločitve, postale last tožnice ali toženke, poleg prvega upoštevati tudi drugi odstavek 5. člena Navodila o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad Kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine, je v 9. točki obrazložitve (v predmetni zadevi izdanega) sklepa II Ips 250/2012 z dne 5. 2. 2015 pojasnilo že Vrhovno sodišče RS.
LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – SODNE TAKSE
VSL0085545
ZLNDL člen 3, 3/1. ZFPPIPP člen 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1. ZPP člen 8, 105a, 105a/3, 184, 184/2, 212, 214, 214/2.
izločitvena pravica – tožba na ugotovitev lastninske pravice – lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini – pravna oseba – (dejanska) pravica uporabe – otvoritvena bilanca – lastninsko preoblikovanje podjetja – načelo proste presoje dokazov – istovetnost nepremičnin – trditveno in dokazno breme – posledice neplačila sodne takse – umik pritožbe
V pravdi je pripadnost pravice uporabe na dan uveljavitve ZLNDL mogoče ugotavljati tudi z drugimi dokaznimi sredstvi in ne le z listinami, ki bi lahko bile podlaga za vpis lastninske pravice po določbah ZZK-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072619
ZOR člen 308, 324, 324/1, 324/2, 352, 361. ZLPP člen 44, 47, 47/1, 47/2, 47/3. ZPP člen 184, 185, 185/1.
povrnitev denarnih vlaganj – posojilna pogodba – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka – pogodba o nadomestni izpolnitvi – novacija – prenovitev – učinki razveljavitve – ničnost – povračilni zahtevki – kondikcija – samoupravni sporazum o združevanju dela in sredstev – pogodba o ureditvi medsebojnih odnosov – pogodba o ureditvi in realizaciji prevzetih pravic in obveznosti – sprememba tožbe
Če je pogodba o prenovitvi razveljavljena, se šteje, da prenovitve sploh ni bilo in da prejšnja obveznost sploh ni prenehala. Posledice ugotovitve ničnosti Ureditvene pogodbe so smiselno enake tistim, ki jih ureja 352. člen ZOR pri prenovitvi.
Z ugotovitvijo ničnosti Ureditvene pogodbe je obveznost iz SAS oživela. To je „obveznost vrniti vrednost združenih sredstev“. Temelj vtoževane terjatve je zato pogodbeni in razmerje, kot je opredeljeno v SAS, je posojilno razmerje.
Povračilna obveznost nastane takoj, ko je opravljena izpolnitev z vsebino obveznosti iz nične pogodbe.
Nastanek terjatve je nujna predpostavka za začetek teka njenega zastaranja. To pa še ne pomeni, da se trenutek začetka teka zastaranja terjatve nujno veže na trenutek njenega nastanka.
Pravilo iz 361. člena ZOR je treba razlagati v smislu, da začne zastaranje teči, ko se rodi tožba. Pri tem je osnovno vodilo pravilo, da mora sodišče pravila zastaranja uporabiti glede na okoliščine posameznega primera, in sicer tako, da ne omeji pretirano ali celo prepreči uveljavljanje zahtevkov, ki jih ima stranka na razpolago.
Zastaralni rok ne more teči, dokler je tožnikova nevložitev tožbe posledica nezakrivljene nevednosti.
Ker med prvo tožnico in toženo stranko ni prišlo do sporazumne ureditve razmerij, tožeča stranka lahko s tožbo zahteva od tožene stranke vračilo vrednosti vloženih sredstev v toženo stranko, tako kot je zahtevala, saj plačilo denarnega zneska predstavlja enega izmed možnih načinov izpolnitve obveznosti tožene stranke po SAS, še zlasti, ker so imela vložena sredstva pravno naravo posojila. Tožba na sklenitev pogodbe, ki bi urejala pogoje, način in roke vračanja združenih sredstev po SAS, v danem primeru za prvo tožnico zato ni edini možen način uveljavitve sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSK00015774
ZLNDL člen 2. ZPP člen 8, 154, 155, 155/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - celovita dokazna ocena - stroški pritožbenega postopka
Splošno pravilo, da gradbena, lokacijska in uporabno dovoljenje ter drugi upravni akti praviloma niso mogli odločiti o pravici uporabe oziroma o lastninski pravici, saj so odločali o vprašanju gradnje in uporabe zgrajenih objektov, v tem primeru ne pride v poštev. V obravnavanem primeru so bili namreč izdajatelji teh upravnih aktov organi Občine, torej organi subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe. Vsi ti akti zato predstavljajo hkrati tudi povsem jasno izjavnovoljno ravnanje toženkine pravne prednice.
Tožeča stranka je pridobila lastninsko pravico na teh nepremičninah na podlagi 14. člena ZSKZ. Ker se je to zgodilo na podlagi zakona ob uveljavitvi (11. 3. 1993), je njena pravica močnejša kot je pravica tožene stranke, ki se je vpisala na podlagi 2. člena ZLNDL v letu 2008.
LASTNINJENJE – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA – STVARNO PRAVO
VSL0085961
ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14, 17, 17/8. ZLNDL člen 1, 1/1 3. ZTLR člen 29, 72. SPZ člen 28, 46.
lastninjenje – lastninsko preoblikovanje podjetij – pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice po zakonu – kmetijska zemljišča – priposestvovanje – priposestvovanje stvari v družbeni lastnini – dobra vera – dobra vera pravne osebe – opravičljiva zmota – nepoznavanje prava
Ker je država postala lastnica kmetijskih zemljišč na podlagi zakona, toženka ni mogla postati lastnica po ZLNDL, ki je subsidiaren.
Odplačnost pridobitve ni odločilna za druge subjekte, ki jih obravnavana zakonodaja ne omenja.
Opravičljiva zmota v skladu z načelom ignoratia iuris nocet (nepoznavanje prava škoduje) ne more temeljiti na nepoznavanju prava, tj. predpisov, ki urejajo pridobitev lastninske pravice mimo vpisov v zemljiško knjigo.
ugotovitev lastninske pravice – ureditev zemljiškoknjižnega stanja – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestovanje – pasivna legitimacija – imetnik pravice uporabe – dejanska raba
Ob uveljavitvi ZLNDL dne 25. 7. 1997, pravni prednik toženke, kljub temu, da je bil v zemljiški knjigi vpisan kot imetnik pravice uporabe, tega zemljišča ni uporabljal in ga ni imel v posesti. Uporabljala ga ni in ga ni imela v posesti tudi ne toženka, temveč so ga imeli v dejanski rabi lastniki stanovanj stanovanjske stavbe, tudi tožniki oziroma njihovi pravni predniki. Z uveljavitvijo ZLNDL so zato kot dejanski imetniki pravice uporabe originarno (izvorno) pridobili lastninsko pravico.
ZSKZ člen 14, 16a, 16a/1. SPZ člen 92, 92/1, 92/2. ZPP člen 7, 337, 337/1.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski akti - pridobitev lastninske pravice na podlagi zskz
Sodišče prve stopnje je materialnopravno pravilno zaključilo, da je tožeča stranka že na podlagi zakona in sicer 14. člena ZSKZ z njegovo uveljavitvijo, dne 11. 3. 1993, postala lastnica vseh s tožbo zajetih nepremičnin, ki so bile v času uveljavitve tega zakona (dne 11. 3. 1993) družbena lastnina in vse opredeljene kot kmetijska zemljišča. Da bi bil tožbeni zahtevek tožeče stranke kot stvarnopravni zahtevek iz 92. člena SPZ glede nepremičnin, ki so bile na dan 23. 11. 2002 opredeljene kot stavbna zemljišča, to pa so vsa zemljišča, razen zemljišč parc. št. .../12 in .../15, obe k.o. ..., ki so ostala kmetijska zemljišča, kljub temu v času odločanja neutemeljen, pa bi morala tožena stranka izkazati, da so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 16.a člena ZSKZ za neodplačen prenos teh zemljišč na občino, česar pa, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje, tožena stranka ni izkazala.
Ker sporna zemljišča niso bila vključena v otvoritveno bilanco, tožnica po zaključku lastninjenja pravne prednice ni pridobila pravice uporabe na spornih zemljiščih. Zato na njih ni mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi določb ZLNDL.
ZSpo člen 64. ZTLR člen 22, 22/1. SPZ člen 92, 98.
lastninjenje športnih objektov – športni objekti občinskega pomena – društvo – upravljanje športnih objektov – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – zemljišče v družbeni lastnini – gradnja na tujem svetu – pravica do posesti
Na zemljišču v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice po pravilih o gradnji na tujem svetu, ne glede na to, ali je graditelj gradil zakonito in s pravico uporabe nepremičnine.
ZTLR člen 28, 29, 72, 72/1. SPZ člen 9, 27, 28, 239, 239/1. SZ člen 111, 116, 116/1.
lastninska pravica na stanovanju – pridobitev lastninske pravice z nadzidavo skupnih prostorov – privatizacija stanovanj – družbena lastnina – priposestvovanje – dobra vera – dobra vera pravnih prednikov – zakonita posest
Okoliščine, da je sporno stanovanje bilo do uveljavitve SZ v družbeni lastnini, in način, kako se je stanovanje olastninilo z uveljavitvijo SZ, je treba presojati v okviru ugotavljanja tožničine dobre vere. Toženka ni ponudila okoliščin, ki bi pri tožnici morale poroditi dvom o tem, da sta pravna prednika po zakonu pridobila lastninsko pravico na podlagi 116. člena SZ in je lastnica na podlagi 111. člena SZ postala občina.
SPZ člen 9, 10, 11, 11/1. ZLNDL člen 3, 3/1. ZSKZ člen 14, 14/1.
lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – ex lege pridobitev lastninske pravice – pridobitev lastninske pravice na pravnoposlovni podlagi – konkurenca lastninskih pravic – domneva lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni kupec – raziskovalna dolžnost kupca – domneva dobre vere
Gre za konkurenco lastninskih pravic pravdnih strank. Najprej je lastninsko pravico pridobila tožeča stranka na podlagi zakona, nato pa tožena stranka na pravno posloven način. Sodišče mora upoštevajoč zakonodajo in okoliščine konkretnega primera presoditi, lastninska pravica katere stranke prevaga. Kljub temu, da odsvojitelj ni lastnik in torej nima razpolagalnega upravičenja, pridobitelj z vknjižbo in ob predpostavki, da je bil ob sklepanju pogodbe in vložitvi predloga za vknjižbo v dobri veri, da je odsvojitelj lastnik, pridobi lastninsko pravico.
zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – nevzpostavitev agrarne skupnosti – pridobitev lastninske pravice občine na podlagi ZVPAS – podržavljenje premoženja lastnikov agrarne skupnosti – vrnitev premoženja prejšnjim imetnikom premoženjskih pravic – vrnitev v last agrarni skupnosti
Določili petega in šestega odstavka 8. člena ZPVAS ne predstavljata samostojne podlage za lastninjenje kmetijskih zemljišč, če se agrarna skupnost ni ponovno vzpostavila.
ZSZ člen 10, 10/2, 46, 47, 47/1. ZPN člen 7, 7/2. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-4, 12, 31, 31/3. ZEN člen 18, 18/1.
ugotovitev lastninske pravice – pravica trajne uporabe na zemljišču – nakup stanovanjske hiše – družbena lastnina – pomen zemljiške knjige – promet z nepremičninami – zemljiška knjiga v času družbene lastnine – prekoračitev tožbenega zahtevka – rojstni datum – identifikacijski znak nepremičnine – podatki o nepremičnini, ki se vpišejo v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za glavni vpis – sodna odločba kot podlaga za vpis
V skladu z drugim odstavkom 7. člena v relevantnem obdobju veljavnega ZPN se je s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki je stala na zemljišču v družbeni lastnini, prenesla tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno uporabo. Temu ustrezna je bila vsebina 12. člena ZTLR, po kateri je imel lastnik stavbe (dokler je ta obstajala), ki je bila zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe zemljišča, na katerem je bila stavba zgrajena, in zemljišča, namenjenega za njeno redno rabo. Z ozirom na vsebino pogodbe, ki sta jo tožnika sklenila s prodajalcem (investitorjem), sta postala ne le lastnika stavbe, ampak (posledično) tudi imetnika/subjekta pravice uporabe na zemljišču (predmetne parcele).
Vpis nepremičnin v družbeni lastnini in pravice uporabe na njih ni bil obvezen, niti ni imel konstitutivnih učinkov.
URS člen 125. ZSpo člen 17, 64. ZS člen 3, 3/1, 3/2. ZDru člen 37, 37/1. ZLNDL člen 3, 7.
lastninjenje – športno društvo – lastninska pravica na nepremičninah – pojem športnega objekta – pravica uporabe – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZLNDL – exceptio illegalis
Predmetna nepremičnina zaradi neizpolnitve zakonskih znakov oziroma pogojev ne sodi v domet ZSpo, zato je na podlagi 3. in 7. člena ZLNDL tožnik, imetnik pravice uporabe, na dan uveljavitve ZLNDL, 25. 7. 1997, na originaren način pridobil lastninsko pravico.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016574
SPZ člen 27, 27/1, 28, 43, 43/2. ZTLR člen 28, 28/2. ZLNDL člen 1. SZ člen 118.
pridobitev lastninske pravice na podlagi priposestovanja - dobroverni lastniški posestnik - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - stanovanjska pravica - nesklepčnost tožbe
Dobroverni lastniški posestnik je oseba, ki ne ve in niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari (prvi odstavek 27. člena in 28. člen SPZ). V konkretnem primeru trditvena podlaga tožnice ni bila taka, da bi izkazovala, da je dobroverna lastniška posestnica.
V tej zadevi je ključno vprašanje lastninjenja in nadaljnje privatizacije vtoževane nepremičnine, ki je bila nekdaj v družbeni lastnini. Ker gre za stanovanje, je potrebno pri reševanju spora izhajati iz predpisa, ki je urejal lastninjenje in privatizacijo stanovanj, to je SZ iz leta 1991. Pravna prednica tožnikov je kot imetnica stanovanjske pravice odkupila stanovanje s pogodbo, sklenjeno na podlagi privatizacijskih določb SZ. V tej pogodbi z dne 11.10.1993 je kot prodajalec in lastnik nastopala družba C.I. S tem trenutkom je lastninska pravica prejšnjega lastnika (ne glede, kdo dejansko je to bil) prenehala. To v konkretnem primeru pomeni, da je (morebitna) toženkina lastninska pravica, tudi če je do sklenitve Pogodbe z dne 11.10.1993 obstajala, s trenutkom sklenitve prodajne pogodbe prenehala.
LASTNINJENJE – STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – ZADRUGE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0085003
OZ člen 35, 39. ZZad člen 74. ZSKZ člen 14. SPZ člen 100. ZTLR člen 12, 29. ZZK-1 člen 50, 50/1. ZPP člen 7, 212, 285.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe – ugotovitev lastninske pravice – preoblikovanje družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem – pripadajoče zemljišče k večstanovanjski stavbi – dejanska etažna lastnina – navidezna solastnina – funkcionalno zemljišče – pravni promet s funkcionalnim zemljiščem – prodaja funkcionalnega zemljišča – predmet pogodbe – ničnost pogodbe – nedopusten predmet – ravnanje v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo – pravica uporabe – priposestvovanje – izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – neodpravljiva nesklepčnost tožbe – razpravno načelo – dokazni predlog z izvedencem – materialno procesno vodstvo
Obravnavani lastninski spor za ugotovitev lastninske pravice na spornih nepremičninah izvira iz procesa preoblikovanja družbene lastnine v lastnino z znanim titularjem. Konkurirata pridobitev (so)lastninske pravice tožnice na funkcionalnem zemljišču na podlagi pravice uporabe, ki se je olastninila na podlagi ZLNDL, in lastninska pravica druge tožene stranke, pridobljena na podlagi 74. člena ZZad in 14. člena ZZKS.
Zaradi odtujitve večstanovanjske stavbe v času družbene lastnine stavba z zemljiščem, ki je bilo potrebno za njeno redno rabo, ob lastninjenju ni spadala v zadružno premoženje in se ni olastninila po ZZad.