ZFPPIPP člen 443. ZPod člen 188, 188/1, 188/1-4. ZS člen 3.
naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - premoženje izbrisane družbe - predlog za začetek stečajnega postopka - izbris iz sodnega registra brez likvidacije - statusne spremembe - prenehanje družbe - vpis izbrisa - družbeno podjetje - pravica uporabe na nepremičnini v družbeni lastnini - pravica uporabe javne ceste - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Če se v primeru prenehanja družbe zaradi statusnih sprememb po izbrisu družbe iz registra najde določeno premoženje, gre za situacijo podobno primeru, ki ga ureja 443. člen ZFPPIPP.
ugotovitev obstoja prerekane izločitvene pravice - zavrnitev zahtevka - lastninsko preoblikovanje - pravica uporabe - ni izkazano - odkup stanovanja po SZ - podstrešje
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da bi tožnica, če bi bila pravna naslednica družbe, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica stanovanja, imela možnost doseči vpis nasledstva v zemljiško knjigo v zemljiškoknjižnem postopku po določbah ZZK-1. Tožnica ne zatrjuje, da bi originalno pridobila lastninsko pravico na stanovanju (enako ne, da bi lastninsko pravico pridobila s pravnim poslom ali z odločbo sodišča ali upravnega organa), zato tožbeni zahtevek že iz teh razlogov ni utemeljen.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - vezanost na vsebino napotitvenega sklepa - pravni interes za ugotovitveno tožbo - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini - premoženje, ki spada v zapuščino - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - vknjižba lastninske pravice na občino - dejanski lastnik nepremičnine - nakup nepremičnine na javni dražbi - stanovanje - priposestvovanje - lastninjenje stanovanj - pravni naslov - dobrovernost - trajanje dobroverne posesti
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da je tožeča stranka v celotnem postopku prepričljivo dokazala obstoj pravnega temelja, kupoprodajno pogodbo, iz katere sledi, da je pokojni kupil stanovanje na javni licitaciji 24. 11. 1966, kot edini ponudnik za izklicno ceno. Prvotožena stranka nikoli ni zatrjevala, da bi prodajalec zaradi neplačila kupnine od pogodbe odstopil, zato ni razloga za dvom v veljavnost sklenjene pogodbe. To pa zadostuje za pravilen materialopravni zaključek v 40. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, da je pokojnikova posest temeljila na pravnem naslovu, ki je bil usmerjen v pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju, na podlagi sklenjene kupoprodajne pogodbe in se pridružuje stališču, da je na podlagi vsega navedenega pokojni A. A. utemeljeno verjel, da ima stanovanje s pripadajočima kletnima prostoroma upravičeno v posesti kot svoje. Čeprav v zemljiški knjigi ni bil vpisan kot lastnik, pa iz navedb drugotožene stranke sledi, da zgradba, v kateri se nahaja stanovanje pred letom 2002, niti ni bila etažirana, zato vpis stanovanja v zemljiško knjigo pred tem datumom ne bi bil mogoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070875
ZVEtL-1 člen 43, 44, 44/4.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim stanjem - razlastitev nepremičnine - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo
V postopku po ZVEtL-1 se (lastninska) pravica na pripadajočem zemljišču ne pridobiva na novo, ampak se z namenom ureditve nepremičninskih evidenc (oziroma uskladitve teh z dejanskim stanjem) le za nazaj ugotavlja dejanski položaj nepremičnine in varuje po zakonu pridobljeno lastninsko pravico predlagateljev. Priznanje lastninske pravice v tem postopku torej po vsebini ni razlastitev zemljiškoknjižno vpisanega lastnika. Zmotno je zato pritožničino mnenje, da ZVEtL-1 vzpostavlja zakonsko domnevo (z retroaktivnim učinkom), zaradi katere je z uveljavitvijo navedenega zakona izgubila lastninsko pravico.
skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k več stavbam - domneva lastninske pravice - pravica uporabe zemljišča - lastninjenje družbene lastnine - obseg pripadajočega zemljišča - javno dobro
Stanovanjske stavbe predlagateljev so bile zgrajene v času družbene lastnine, ko je veljalo obrnjeno načelo "superficies solo cedit". To pomeni, da se je pravica na pripadajočem zemljišču "ex lege" prenašala skupaj s pravico na stavbi oziroma na njenem posameznem delu. Kupci so z nakupom stanovanj v stavbi pridobili tudi pravico uporabe na pripadajočem zemljišču, ki se je ob uveljavitvi ZLNDL preoblikovala v lastninsko pravico.
URS člen 25. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-1, 43/1-2, 43/1-3, 43/1-4, 44, 44/1. Uredba o vknjižbi lastninske pravice na državnih nepremičninah FLRJ (1947) člen 5. Uredba o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja FLRJ (1953) člen 7.
etažna lastnina - pripadajoče zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - načelo superficies solo cedit - pridobitev lastninske pravice na pripadajočem zemljišču - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini
Iz vsega navedenega izhaja, da so zgoraj navedene parcele prešle v družbeno lastnino takoj po vojni, torej v letu 1947, ter da se je nakup s strani pravnih prednikov predlagatelja vršil v času, ko je družbena lastnina obstajala tako na stavbišču s hišo parcela 168/2, sedaj 1475, kot na parceli 1474, sedaj 1474/1 in 1474/2. Jasno je tudi, da sta pravna prednika predlagateljev A. A. in B. B. pridobila pravico brezplačne in trajne uporabe na zemljišču, na katerem stoji hiša, kar v postopku ni sporno, in pa na dvorišču. Z navedenimi ugotovitvami in izkazano pravno podlago pritožbeno sodišče zavrača pritožbeni ugovor, da pravica uporabe s strani predlagatelja ni bila pridobljena. Torej je pravna podlaga podana ter nasprotna udeleženka zakonske domneve ni uspela ovreči, kar je sodišče prve stopnje sicer pravilno ugotovilo, a je za to navedlo zmotne razloge.
Sedmi člen Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja daje kupcu, ki vpiše lastninsko pravico na hiši, pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji hiša (kar v tem postopku ni sporno) in na njenem dvorišču. Pojem dvorišče predstavlja pravni standard, katerega bo sodišče prve stopnje moralo v ponovljenem postopku napolniti, torej ugotoviti, kaj je v času družbene lastnine, oziroma vsaj od nakupa nepremičnine v letu 1961 s strani pravnih prednikov predlagatelja do pridobitve lastninske pravice na stavbi v letu 1997, skladno z urbanističnimi pravili, ki so veljala v navedenem obdobju, predstavljalo dvorišče hiše. Pri tem je pravna teorija zavzela stališče, da je z vidika pravilne materialnopravne presoje za ugotovitev pripadajočega zemljišča v teh primerih bistvena dejanska urejenost in uporaba zemljišča v času podržavljanja zemljišča, ne pa načrtovanje ob izgradnji stavbe, ter da pojem pripadajočega zemljišča v času podržavljanja zemljišča ni nujno obsegal tistega zemljišča, ki je bilo za redno uporabo stavbe predvideno ob njegovi izgradnji, saj se je takšno zemljišče lahko razširilo, zožilo ali spremenilo obliko.
SPZ člen 27, 27/2, 43, 43/2, 49, 266, 269, 269/2. OZ člen 58.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje po ODZ - priposestvovalna doba - tek priposestvovalne dobe po določbah ZTLR in SPZ - dejanski lastnik nepremičnine - dobroverna posest - nelastniški neposredni posestnik - posestno stanje - navzven zaznavne okoliščine - veljavnost pravnega naslova - sodna poravnava - menjalna pogodba - ustna pogodba - zavezovalni pravni posel - ugovor aktivne legitimacije - oddaja nepremičnine v najem - teorija o realizaciji - konvalidacija pravnega posla - odsotnost zemljiškoknjižnega vpisa
Dejstvo, da je bila z izročilno pogodbo v letu 1984 na toženko prenesena sporna parcela, izkazuje le formalni prenos lastništva in ne tudi posestnega stanja. Za presojo priposestvovanja pa formalno lastništvo v zemljiški knjigi ni bistveno. Kdaj je toženka izvedela, da je vpisana v zemljiško knjigo in na kakšen način, niti ni bistveno in tega tudi sodišče prve stopnje ni upoštevalo kot odločilno. Kot je pravilno izpostavilo, je bilo odločilno posestno stanje, ki je bilo navzven jasno razvidno in je povzročilo, da toženka ni mogla biti v dobri veri, čeprav se je vpisala v zemljiško knjigo v času priposestvovalne dobe.
Ne drži, da ustna pogodba ni bila realizirana, ker ni prišlo do prenosa posesti. Iz dokazne ocene sodišča prve stopnje jasno izhaja, da sta se tožnica in E. E. dogovorila, da bo ostala sporna parcela v posesti E. E., ki jo bo še naprej uporabljal kot nelastniški posestnik po drugem odstavku 27. člena SPZ, medtem ko je vinogradniško parcelo št. 640/2 prejel v lastniško posest ter jo kosil in mulčal. Takšno izvrševanje ustnega dogovora, ki mu sicer manjka potrebna obličnost, tudi po presoji pritožbenega sodišča pomeni izpolnitev obveznosti in skladno s teorijo o realizaciji konvalidacijo pravnega posla. Menjalna pogodba je zavezovalni pravni posel. Teorija realizacije se lahko uporabi le za zavezovalni pravni posel, saj na njeni podlagi ni mogoče šteti, da je bilo izdano tudi veljavno zemljiškoknjižno dovolilo oziroma tudi upoštevanje te teorije ne more nadomestiti odsotnosti overitve zemljiškoknjižnega dovolila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse potrebne dejanske okoliščine, ki vodijo do pravnega zaključka, da je tožnica sporno nepremičnino priposestvovala na podlagi menjalne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070222
ZTLR člen 12, 12/1. SPZ člen 44, 44/1. ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43. ZLNDL člen 2, 2/1. ZNP-1 člen 40, 40/1, 42. ZPP člen 155, 155/1.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - pripadajoče zemljišče k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - terasa - gostinski lokal - površina zemljišča - družbena lastnina - gradbeno dovoljenje - pravica uporabe - pogoji za priposestvovanje - priposestvovanje - dobra vera posestnika - opredelitev do pravnorelevantnih navedb strank
Sporno zemljišče predstavlja posebni skupni del v korist gostinskega lokala. S pridobitvijo gradbenega dovoljenja in zgraditvijo terase je namreč pravni prednik udeleženca na zemljišču, kjer stoji sporna pokrita terasa, pridobil pravico uporabe, ki se je po prvem odstavku 2. člena ZLNDL spremenila v lastninsko pravico.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - določitev meje na podlagi močnejše pravice - sodna ureditev meje - pravica uporabe in lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - lastninjenje po ZGJS - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - informativni dokaz z izvedencem - javna pot
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da imajo na spornih delih parcel močnejšo pravico (lastninsko pravico) toženci in ne tožnica. Meja med pravdnima strankama ni bila dokončno urejena v katastru, toženci in njihovi pravni predniki pa so sporne nepremičnine imeli v posesti in uporabljali kot lastne ves čas od gradnje dalje do leta 2012, približno 50 let.
Golo dejstvo, da dejanski potek meje ni bil skladen s potekom meje v katastru, ne pomeni, da na tožence ob gradnji hiš ni bila prenesena tudi pravica uporabe na spornih delih zemljiščih. V takratnem času družbene lastnine vpis v zemljiško knjigo niti ni bil konstitutiven pogoj za pridobitev pravice uporabe. Pravne knjige in evidence niso imele takšnega pomena kot danes. Bistveno je bilo, kdo je v dejanskem pomenu imel v konkretnem primeru pravico uporabe na spornih nepremičninah. Ob izkazanem pravnem naslovu in dejanski odmeri meje v naravi ter nesporni dolgoletni posesti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bila na tožence prenesena pravica uporabe tudi na spornem delu nepremičnin.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je za dokazovanje lastninjenja družbenega premoženja nujno potrebna postavitev izvedenca. Konkretna pravda ni nepravdni postopek za ugotavljanje pripadajočega zemljišča, kjer bi bilo potrebno z izvedencem urbanistične stroke ugotoviti preteklo rabo, zasnovo in namembnost zemljišč. V tej pravdi je bistvena presoja, ali je prišlo do prenosa pravice uporabe in posledično lastninske pravice. Slednje so toženci uspeli prepričljivo dokazati že na podlagi drugih izvedenih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00070080
ZVEtL-1 člen 23, 23/3, 42, 42/1, 52. ZLNDL člen 5. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 5/1, 190, 190/1. SPZ člen 9, 10, 49, 49/1, 101, 101/1, 105, 105/4. ZZK-1 člen 8, 8/1. Uredba o naložitvi in vodenju zemljiške knjige z uporabo računalniške tehnologije ter o uskladitvi podatkov v zemljiški knjigi s podatki zemljiškega katastra (2001) člen 1. ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - konkurenca pridobitnih naslovov - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - razpolagalna nesposobnost - dobrovernost pridobitelja - dobra vera kupca - raziskovalna dolžnost kupca - nepoštenost pridobitelja - nagib za nakup parcele - družbena lastnina - premoženje vrnjeno v postopku denacionalizacije - denacionalizacijska odločba - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni del stavbe - javna površina - stanje nepremičnin v naravi in zemljiški knjigi - ogled nepremičnine - prenos ročno vodene zemljiške knjige v elektronsko vodeno - napaka pri prenosu podatkov - pomotni vpis
Kadar je očitno, da nepremičnina ni v neposredni posesti prenosnika, kupec ne ravna pošteno, če se zanaša zgolj na zemljiškoknjižne podatke. Standardu poštenega ravnanja je v tem primeru zadoščeno le v primeru, če poskuša pravnoposlovni pridobitelj raziskati neskladje.
Ker je bila sporna parcela po dejanski rabi javna površina, se toženka ne bi smela zanesti zgolj na zemljiškoknjižni podatek, da gre za splošni skupni del stavbe. Toženki je bilo znano, da je predmet prodaje denacionalizirano premoženje, zato bi morala glede na neskladje med pravnim in dejanskim stanjem nepremičnine preveriti, ali je bila pravni prednici prodajalcev na podlagi denacionalizacijskih odločb, navedenih v prodajni pogodbi, vrnjena tudi sporna parcela.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070094
ZVEtL-1 člen 3, 17, 17/1, 17/2, 17/3, 17/3-2, 18, 19, 21, 21/2, 23, 23/4, 23/4-3, 23/4-4, 23/6, 24, 28, 28/1, 28/2, 28/3, 30, 30/1, 35, 35/1, 57, 59. SZ člen 116. ZNP člen 35, 35/1, 37. SPZ člen 105. ZPP člen 165, 165/1, 337, 337/1, 360, 360/1. ZNP-1 člen 216.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nastanek etažne lastnine - navidezna solastnina - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - posamezni del stavbe - skupni del stavbe v etažni lastnini - splošni skupni del - posebni skupni del - vpis in evidentiranje sprememb v katastru stavb ali v zemljiškem katastru - površina stanovanja - različni podatki - sanitarije - dvigalo - odprta terasa - namembnost prostorov - možnost dostopa do prostorov - pritiklina - pomanjkljive trditve - nedovoljena pritožbena novota - uveljavljanje pravic v pravdi
Čeprav so se med postopkom vzpostavitve etažne lastnine večkrat pojavili različni podatki o izmerah površin posameznih oziroma posebnih skupnih delov stavbe, to od sodišča ni terjalo odprave neskladij med podatki in zagotovitve sprememb vpisov v katastru stavb. Postopek vzpostavitve etažne lastnine ni namenjen ugotavljanju pravilnega obsega in površine delov stavbe. Spori o obsegu in površini delov se lahko rešujejo v pravdi.
Terasa na vrhu stavbe predstavlja splošni skupni del. Kot odprt prostor brez strehe in nekaterih stranic ni primerna za samostojno rabo. Poleg tega ni videti, da bi bila funkcionalno ali pravno vezana izključno na posamezne dele, temveč je dostop nanjo omogočen s skupnega stopnišča.
zaščita pred vznemirjanjem - uveljavljanje pravnega varstva pred vznemirjanjem lastninske pravice - negatorna tožba (opustitvena tožba) - razpolaganje s funkcionalnim zemljiščem - pripadajoče zemljišče k stavbi - skupni deli stavbe v etažni lastnini - ločenost pravic na stavbi (stavbišču) in na (ostalem) pripadajočem zemljišču - predhodno vprašanje
Tožnica je navajala in izkazala, da je lastnica (oziroma etažna lastnica) nepremičnine, na kateri je prvi toženec postavil vetrolov, in da dovoljenja (soglasja) za to ni dala. To zadošča za utemeljenost negatorne tožbe.
Z uveljavitvijo Zakona o stavbnih zemljiščih dne 24. 7. 1997 je odpadla podlaga za razlago, da je funkcionalno zemljišče nujni skupni del etažne lastnine. V spornem obdobju je bil edini nujni skupni del etažne lastnine stavbišče. Če se dokaže namen in volja prejšnjega in novega lastnika (dela) stavbe, da si prejšnji lastnik pridrži lastninsko pravico na delu pripadajočega zemljišča stavbe, je ob obstoju določenih okoliščin ugovor o ločenem pravnem prometu stavbe (stavbišča) in (preostalega) pripadajočega zemljišča po tem presečnem datumu lahko utemeljen.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - obseg pripadajočega zemljišča - pretekla raba zemljišča - normalna funkcija objekta - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - dokazna ocena izvedenskega mnenja - pomožni objekt - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prepoved retroaktivnosti - originarna pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - prepričljiva dokazna ocena - razlogi o odločilnih dejstvih - vezanost sodišča na tožbeni predlog - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - udeleženci v postopku - procesni sklep - zmotno sklicevanje na načelo ne bis in idem
V obravnavani zadevi je bilo treba obseg pripadajočega zemljišča ugotoviti po t. i. dinamičnem principu, saj gre za stavbo, ki je od podržavljenja dalje stala na zemljišču v družbeni lastnini. Pri takih zemljiščih je treba upoštevati, da je imel lastnik stavbe pravico uporabe na tistem obsegu zemljišča, ki mu je zagotavljalo normalno rabo in funkcioniranje stavbe. Namenjenost za redno rabo se je sicer lahko določila že ob izgradnji, lahko pa se je naknadno tudi spreminjala, vse do olastninjenja družbenega zemljišča.
Merilo pretekle rabe je praviloma dodatni spoznavni vir, vendar gre lahko v določenih primerih tudi za odločilno merilo. Ni sporno, da pripadajoče zemljišče stavbe v prostorskih aktih ne v času gradnje ne v času družbene lastnine, ni bilo določeno. Na podlagi kriterija iz 1. in 4. točke 43. člena ZVEtL-1 zato sodišče prve stopnje pripadajočega zemljišča ni moglo ugotoviti in je posledično pri svoji odločitvi kriteriju dejanske urejenosti in kriteriju pretekle rabe utemeljeno dalo odločilno težo.
ZVEtL-1 člen 4, 4/2, 9, 9/1, 43, 43/1, 50, 50/2. ZPP člen 185, 337, 337/1, 339, 339/2-15.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - obseg pripadajočega zemljišča - redna raba stavbe - grajeno javno dobro - lastninjenje - sklicevanje na strokovno mnenje - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - neprava stvarna služnost - ustavitev nepravdnega postopka in nadaljevanje v pravdnem postopku - nedopustna pritožbena novota - upravnik kot zastopnik etažnih lastnikov - etažni lastniki kot stranka postopka - obvestilo sodišča o postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - protispisnost - razširitev predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče prve stopnje je obširno pojasnilo koncept pojma pripadajočega zemljišča in njegove pravne ureditve od začetka gradnje obravnavane stavbe. Upravičenja na zemljišču so lahko pridobili le dejanski imetniki pravice uporabe na njem, to pa so bili lastniki stanovanj, ki so zemljišče potrebovali za redno uporabo. Noben kasnejši predpis (do lastninskega preoblikovanja) ni posegel v pridobljene pravice etažnih lastnikov stavb na stavbnih zemljiščih v družbeni lastnini. Lastniki posameznih delov stavbe so bili ob uveljavitvi ZLNDL (25. 7. 1997) dejanski imetniki pravice uporabe na družbenem premoženju, ki se je preoblikovalo v lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe. Kupci stanovanj so torej že ob nakupu stanovanj pridobili pravico uporabe na k stavbi pripadajočem zemljišču.
LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00070230
SZ člen 2, 117. ZPP člen 154, 154/1.
tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje stanovanj - kupoprodajna pogodba za nakup stanovanja - parkirno mesto - garaža - pomožni prostor - sestavni del stanovanja - sodna praksa - prodaja stanovanja po določbah sz - družbena lastnina - zasebna lastnina - najemna pogodba - pogoji za priposestvovanje - dobra vera
Čeprav to ni izrecno navedeno, je v kupoprodajno pogodbo iz leta 1992 vključen tudi parkirni prostor. Glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera namreč predstavlja pomožni prostor, ki v skladu z določbo 2. člena SZ sodi k stanovanju in je njegov sestavni del.
Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 7, 38, 46. Zakon o določanju stavbnih zemljišč v mestih in naseljih mestnega značaja (1968) člen 1, 2, 8. ZSZ člen 12, 13. ZLNDL člen 2, 2/1. Pravilnik o vodenju vrst rabe zemljišč v zemljiškem katastru (1982) člen 5, 5/8.
lastninska pravica - izgradnja ceste - parcelacija - delitev parcele - cesta - zelenica - tožba za ugotovitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - nacionalizacija zemljišč - pravica brezplačnega uživanja zemljišča - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - prenehanje pravice uporabe - odločba organa - odškodnina - ustrezno plačilo oz. odmena
Že ZNNZ je določal, da se mora ob odvzemu pravice uporabe oziroma posesti izplačati pravična odškodnina, kar kaže na to, da podržavljenje stavbnih zemljišč po navedenih predpisih ni bilo predvideno kot zaplemba premoženja brez odmene, temveč je bila po vsebini bolj podobna tudi sedaj veljavnemu in uporabljivemu institutu razlastitve v javno korist, pri kateri razlaščencu pripada pravična odmena (plačilo, odškodnina) za razlaščeno premoženje.
CESTE IN CESTNI PROMET - LASTNINJENJE - NEPRAVDNO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VSL00067449
ZVEtL-1 člen 42, 43. Odlok o kategorizaciji občinskih cest (2005) člen 1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - skupno pripadajoče zemljišče - funkcionalno zemljišče k stavbi - grajeno javno dobro - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje - uporaba arhivskega gradiva - ugovor javnega dobra - dejanska raba zemljišč - dovozna pot - kategorizirana javna cesta - lastninjenje
Že Vrhovno sodišče je v sklepu II Ips 44/2020 pojasnilo, da se je pri stavbah, ki so bile zgrajene na družbenih zemljiščih, njihova namembnost za redno rabo, ki se je sicer lahko določila že pred izgradnjo stavb, naknadno lahko tudi spreminjala vse do olastninjenja družbenega zemljišča, s tem, da je pri pravici do uporabe ena izmed okoliščin tudi njeno dejansko izvajanje. In ravno za tak primer gre (lahko) v obravnavani zadevi, ko se je očitno po izgradnji stavb spremenila/določila namembnost dostopa za rabo, saj se je na sporni nepremičnini dejansko izvajala raba dovoza le v korist posamezne stavbe. Ob dejstvu, da pritožnica, na kateri je dokazno breme, ni ponudila dokazov, da se je navedena nepremičnina olastninila po tranzicijski zakonodaji kot grajeno javno dobro, ob zanesljivi razlagi dosegljive, sicer pomanjkljive dokumentacije (grafičnih prikazov), predvsem ob upoštevanju urbanističnih standardov in preteklih prostorskih aktov, ter po ugotovitvah o dejanski rabi površin od časa izgradnje do danes, je pravilna ugotovitev, da sporna nepremičnina predstavlja pripadajoče zemljišče k obravnavanim trem stavbam in ne javne površine.
Neuspešno je pritožbeno sklicevanje na kategorizacijo sporne dovozne ceste do predmetnih stavb kot javne ceste z občinskim odlokom iz leta 2005. Ugovor javnega dobra bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z namembnostjo zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine, namenjene splošni rabi, v času pred 1. januarjem 2003. Morebitna razglasitev javnega dobra po 1. januarju 2003 ne pomeni, da zemljišče v relevantnem času (ko je učinkovalo obrnjeno načelo superficies solo cedit) dejansko ni bilo pripadajoče zemljišče k stavbam. Sporna zemljišča torej že ob/po gradnji in dejanski ureditvi niso bila nikoli namenjena splošni rabi, temveč zagotovitvi funkcionalnih površin načrtovanega kareja, namenskost zemljišč pa se od izgradnje dalje ni spremenila.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - lastninska pravica v pričakovanju - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - listina o pravnem poslu - izvedena pravica - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - overitev podpisa prodajalca
Ohranitev že vpisanih izvedenih pravic ZVEtL-1 ureja v 31. členu. Pri tem od splošnega pravila prenosa hipotek, zemljiškega dolga in stvarnega bremena, ki so v času učinkovanja zaznambe postopka v zemljiški knjigi vpisani na nepremičnini kot celoti, na vse predhodno še ne vpisane posamezne dele stavbe, določa izjemo glede izvedenih pravic, vpisanih v zemljiški knjigi na podlagi sklepa o izvršbi in zavarovanju. Za te velja, da se ne ugotovijo na tistem posameznem delu stavbe, za katerega pridobitelj izkaže, da je bil prvi pravni naslov pridobljen pred dnevom, od katerega učinkuje zemljiškoknjižni vpis izvedene nepremičnine na nepremičnini kot celoti. To pa je takrat, ko je bila listina o pravnem poslu po zakonu overjena, če je pravni naslov odločba sodišča ali drugega državnega organa, pa glede na dan izdaje odločbe, ki je pravni naslov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00068645
ZLNDL člen 1.
veriga popolnih listin - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - veriga prenosov - vknjižba lastninske pravice - pogoj za vpis v zemljiško knjigo - funkcionalno zemljišče k stavbi - izbrisna tožba - pravni interes za izbrisno tožbo - izboljšanje pravnega položaja - popularna tožba - odločanje o pravnomočno razsojeni stvari
O vprašanju, ali je tožnica lastnica sporne parcele, je bilo že pravnomočno odločeno, zato zaradi instituta materialne (vsebinske) pravnomočnosti o tem v tej pravdi ni več dopustno ponovno odločati.
Izbrisna tožba ni nekakšna popularna tožba, ki bi jo lahko v primeru nepravilne oziroma neveljavne vknjižbe vložil vsakdo, temveč mora tožnik zanjo izkazati pravni interes, ki je v tem, da s tožbo zavaruje oziroma izboljša svoj lastni pravni položaj.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 53. SPZ člen 271, 271/2. Zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (1958) člen 1, 1/2, 38, 38/1. ZPDS člen 6, 6/1, 7, 7/2. ZPN člen 7. ZLNDL člen 2, 2/1, 2/3.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti - družbena lastnina - gradbena zemljišča v družbeni lastnini - grajeno javno dobro - pravica uporabe na zemljišču - prenos pravice uporabe - funkcionalno zemljišče k stavbi - splošni skupni del - posebni skupni del - stanovanjska soseska - prekinitev postopka in napotitev na pravdo - dejanska razlastitev - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - dejanski imetnik pravice uporabe na nepremičnini - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo
S prenosom uporabe oziroma lastninske pravice na stavbi (posameznem delu stavbe), ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, se je prenesla tudi pravica uporabe na stavbišču in zemljišču, ki je potrebno za njeno redno rabo. Za pridobitev te pravice uporabe ni bilo pomembno, ali je bila vpisana v zemljiški knjigi ali ne.
Ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ne pomeni, da se po njem lahko gibljejo le etažni lastniki.
Trditev, da naj bi šlo za javno dobro, bi bila upoštevna le, če bi bila namembnost nepremičnine kot javne dobrine z ustreznim aktom opredeljena v času pred 1. 1. 2003.