V drugem odstavku 3. člena prehodne določbe ZOdv-G je določeno, da se prej veljavni peti odstavek 17. člena ZOdv uporablja še 6 mesecev od uveljavitve te novele, tj. do 26. 4. 2023. To pomeni, da se od navedenega datuma dalje pri odločanju o povračilu odvetniških stroškov v okviru BPP v vseh primerih lahko uporabi le spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je ukinil polovično plačilo odvetniških storitev, ne glede na to, kdaj je bila storitev opravljena.
Pritožbeni organ v obrazložitvi navaja razloge v zvezi s točkama I/1 izreka in I/2 izreka izpodbijane odločbe, zaradi katerih je pritožbi ugodil, ne navede pa tudi razlogov, zaradi katerih je pritožbo zoper preostali del točke I/1 in I/2 izreka izpodbijane odločbe zavrnil. Tako odločba pritožbenega organa v navedenem obsegu ne vsebuje vseh zakonsko predpisanih sestavin iz 214. člena ZUP in je ni možno preizkusiti.
Glede na ugotovljene objektivne okoliščine je potrebna opredelitev, ali gre za absolutno navidezen posel ali za relativno navidezen posel ter opredeliti prikrit pravni posel oz. ugotoviti pravo ekonomsko vsebino posla. Davčna organa vseh pravno relevantnih okoliščin v zvezi z navideznim poslom nista ugotavljala. Čeprav ni sporno, da je delovanje tožniku omogočilo prejem finančnih sredstev, pa brez pravne kvalifikacije podlage za obdavčenje, zgolj z ugotovitvijo nastale ekonomske koristi s prejemom dohodka, obdavčenje z dohodnino ni mogoče. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe ni razvidno za kakšen navidezen pravni posel naj bi šlo (absolutno ali relativno navidezen), kateri pravni posel naj bi bil prikrit pravni posel ter kako naj bi prikriti pravni posel vplival na obdavčenje.
Obrazložitev odločbe mora biti takšna, da je iz nje razvidno, ali je bilo pravno relevantno dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter ali je bilo na njegovi podlagi materialno pravo pravilno uporabljeno. Obrazložene morajo biti vse točke izreka.
Komisija, ki jo določi organ, skladno z 21. členom ZOA po opravljenem razgovoru in izpolnitvi obrazca izdela mnenje o potrebnosti osebne asistence posameznika ter o številu potrebnih ur in vsebini osebne asistence. Vendar to ne pomeni, da Komisija tudi odloča o pravici posameznika do osebne asistence. Odločitev o pravici do osebne asistence je glede na tretji odstavek 20. člena ZOA naloga upravnega organa. Ob sprejemu odločitve mora organ podati konkretizirano obrazložitev, v kateri mora sprejeti zaključek glede vrste in obsega osebne asistence na podlagi vseh navedb in dokazov, ki so za odločitev bistvenega pomena, in navesti razloge za svojo odločitev. Pri tem ne zadostuje zgolj pavšalno sklicevanje na pregled celotne spisovne dokumentacije.
Ni sporno, da je rok za predajo tožnika Francoski republiki potekel 4. 8. 2025. Skladno s členom 29(2) Uredbe Dublin III se je zato odgovornost za obravnavo tožnikove druge prošnje prenesla na Republiko Slovenijo. To je pravno pomembna okoliščina, saj zaradi poteka šestmesečnega roka izpodbijani sklep ne učinkuje več. Zato tožnik v tem upravnem sporu nima (več) pravnega interesa.