Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti
Naravo in resnost nevarnosti nečloveškega ravnanja, ki grozi prosilcu zaradi predaje v drugo državo članico v postopku sprejema po Uredbi Dublin III, je treba oceniti na podlagi podatkov o tistih pomanjkljivostih azilnega sistema, ki so upoštevne v okoliščinah, v katerih se bo prosilec znašel po predaji. Pomembne so tiste sistemske pomanjkljivosti v azilnem postopku, ki se nanašajo na obravnavanje prosilcev za mednarodno zaščito, ne pa pomanjkljivosti, ki se nanašajo na druga ravnanja organov države članice.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37a, 37a/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - delodajalec - upravni spor - aktivna procesna legitimacija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Po določbi prvega odstavka 37.a člena ZTuj-2 lahko prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja vloži tujec ali njegov delodajalec. Če prošnjo vloži delodajalec, lahko ta opravlja tudi druga dejanja v postopku v skladu s pooblastilom tujca, ne more pa se mu vročiti izdanega enotnega dovoljenja. Prva tožnica zgolj s tem, da je vložila prošnjo za drugega tožnika kot njegova delodajalka, ni pridobila statusa stranke (ali stranskega udeleženca) v upravnem postopku. Delodajalcu je namreč z določbo 37.a člena ZTuj-2 dana le procesna legitimacija, ki nima podlage v stvarni materialno-pravni legitimaciji (pravici do prebivanja), glede nadaljnjih procesnih dejanj pa lahko delodajalec nastopa le kot pooblaščenec tujca (prim. sklepa Upravnega sodišča III U 138/2021 z dne 2. 11. 2021 in I U 153/2015 z dne 15. 5. 2015 ter sodbo in sklep III U 226/2012 z dne 3. 9. 2013).
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito (prenovitev) (2013) člen 8.
mednarodna zaščita - poseg v osebno svobodo - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - odvzem prostosti - pridržanje - ogrožanje varnosti - sorazmernost ukrepa - začasna odredba
Za pridržanje prosilca za mednarodno zaščito, kadar je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti, ni treba ugotavljati prosilčeve krivde za dejanja, ki pomenijo grožnjo navedenim vrednotam. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj nujno potrebno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje). Pridržanje ni kazen, ampak je preventivni ukrep zoper prosilca za mednarodno zaščito, ki se na tej pravni podlagi nahaja na ozemlju Republike Slovenije, do odločitve o prošnji.
Zadošča ugotovitev, da so bile kršitve, ki so napad na osebno in premoženjsko varnost, storjene in zato ni možna ekskulpacija z utemeljevanjem neprištevnosti v smislu kazenske (ne)odgovornosti.
Iz dokaznih listin ne izhaja en osamljen dogodek, temveč niz dogajanja, ki izkazuje tožnikovo ponavljajoče se ravnanje z elementi nasilništva.
Tožnik konkretno ne izpodbija utemeljitve toženke, da je ukrep potreben upoštevajoč, da je z ravnanji, s katerimi je kršil 10. in 11. člen Hišnega reda, kljub opozorilom nadaljeval; da je z zgoraj povzetimi ravnanji ogrožal sebe in ostale v azilnem domu; da bi bil z omejitvijo gibanja na prostore azilnega doma nastanjen v istih prostorih, kjer velja enak hišni red, ki ga je v preteklosti večkrat kršil; da bi še vedno ogrožal in ustrahoval ostale tako prosilce kot zaposlene (iz varnostne in socialne službe); da vsa dejanja in opozorila varnostnikov ter celo posredovanje policije do sedaj niso imeli nobenega učinka pri tem, da bi se njegovo vedenje kakor koli izboljšalo.
Pridržanje prosilca je dopustno le takrat, ko je to sorazmerno glede na legitimni cilj pridržanja.
Po presoji sodišča so bile v konkretnem primeru te okoliščine podane in so razvidne iz razlogov izpodbijanega sklepa. V primeru kršitev hišnega reda sicer obstaja tudi možnost izreka ukrepov iz 82.b člena ZMZ-1, vendar pa je bil tožnik, kar ni sporno, opozorjen na možnost izreka omejitve gibanja v primeru nadaljevanja in stopnjevanja kršitev hišnega reda. Sodišče pritrjuje toženki, da namen ukrepa omejitve gibanja ne bi bil dosežen, če bi bil tožnik vrnjen v okolje, v katerem bi imel možnost nadaljevati s kršitvami Hišnega reda, izrečeni ukrep pa nujen zaradi varstva osebne varnosti, premoženjske varnosti, zato mu je toženka utemeljeno odredila ukrep omejitve gibanja na Center za tujce.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pogoji za davčno izvršbo
Davčni organ preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje vse pogoje in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje pogoje, v skladu s katerim davčni organ postopa, ko izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti (to je veljavni izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti) ter da ima sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
nedopustna ali nepopolna vloga - zavrženje vloge - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Stranka, ki ji je sodišče s pravnomočnimi akti naložilo plačilo stroškov v korist upravičenke BPP, pri organu, pristojnem za BPP, ne more zaprositi za oprostitev plačila s pravnomočnimi akti odmerjenih stroškov. Prošnji tožnika za odpis dolga glede stroškov, katerih oprostitev tožnik uveljavlja, ne more biti ugodeno.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - revščina - zapisnik - javna listina - pravica do izjave - varna izvorna država
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih in družinskih težav, hkrati pa ni niti zatrjeval, da bi imel utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
ZSVarPre člen 27, 27/1. ZBPP člen 14. ZUP člen 214, 214/1. Pravilnik o vodenju podatkov katastra nepremičnin (2022) člen 22, 22/2.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - subjektivni kriterij - premoženjski kriterij - mansarda - uporabna površina stanovanja - obrazložitev odločbe - nezmožnost preizkusa odločbe
Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se toženka pri izdaji odločbe opredelila do tožničinih navedb o tem, da gre za mansardno stanovanje, katerega uporabna površina je manjša od 90 m2.
Tožnica v tožbi sicer opozarja na standard SIST ISO 9836, pri čemer pa ta standard konkretneje ne določa načina določitve uporabne površine za mansardna stanovanja. Način določitve uporabne površine dela stavbe je natančneje določen s Pravilnikom o vodenju podatkov katastra nepremičnin, katerega del je tudi Priloga 3, ki v točki 2 podrobneje ureja posebnosti merjenja in izračun površine prostorov za mansardne prostore.
ZIUPGT člen 33, 33/1, 33/3. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
COVID-19 - pandemija - povračilo stroškov - sofinanciranje iz javnih sredstev - pogoji za priznanje pravice - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Stranka v postopku ima pravico poznati razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določeni način. Če je obrazložitev upravne odločbe takšna, da te vsebine nima, stranki ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
ZOdv člen 17, 17/15. Odvetniška tarifa (2015) člen 2, 2/1, 2/2, 9, 10, 10/5, 6, 6/1, 6/4. ZUP člen 215, 215/3.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - urnina - odsotnost iz pisarne - znižana nagrada - odvetniška tarifa - odvetniška storitev - plačilo za odvetniške storitve - delno plačilo - nezakonit pravni pouk
Upravnosodna praksa se je v primerljivih zadevah že izrekla, da urnina kot nadomestilo za porabljeni čas in nadomestilo za odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko nista odvetniški storitvi, pač pa ju je treba obravnavati kot izdatek.
Utemeljena je tožnikova navedba, da urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne nista strošek za odvetniške storitve, temveč izdatek, ki je potreben za izvršitev dela.
Tožnica ima prav, ko ugovarja, da toženka glede urnine in odsotnosti iz pisarne ne bi smela uporabiti znižanja na podlagi takrat veljavnega petega odstavka 17. člena ZOdv, saj se ta uporablja le za plačilo, ki odvetniku pripada za opravljene storitve po OT, med katere pa urnina in nadomestilo za odsotnost iz pisarne ne spadata.
URS člen 14, 14/1. ZVarD člen 21, 21-3, 42, 42/3, 42/5. ZZasV-1 člen 45, 48. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8.
diskriminacija - prepoved diskriminacije - posredna diskriminacija - ugotavljanje istovetnosti - pridržanje osebe - svoboda gibanja - omejitev svobode gibanja - dokazno breme - varstvo človekovih pravic
Neobstoj namena diskriminacije je element, ki je bistveno bližje posredni diskriminaciji kot pa neposredni diskriminaciji.
Pri posredni diskriminaciji gre torej za "navidezno nevtralno" prakso (pravno določbo, merilo, politiko, dejanje), ki pa vseeno lahko prinaša učinke različnega obravnavanja.
Posredna diskriminacija zaradi barve kože pri dostopu do blaga v trgovini ni absolutno prepovedana, ampak je dovoljena, če je konkretno ravnanje varnostnikov temeljilo na legitimnem cilju in so sredstva za dosego tega cilja ustrezna in nujno potrebna.
Tožena stranka bi morala v dokazni oceni utemeljiti, zakaj sta oba temeljna pogoja za zadržanje osebe do prihoda policije, to je, da istovetnosti ni bilo mogoče ugotoviti in da je zadrževanje trajalo manj kot dve uri, manj pomembna od okoliščin, da naj bi po oceni tožene stranke predsodki dejansko (odločilno) vodili varnostnike, da so predlagatelja zadržali do prihoda policije.
Zadrževanje tujca lahko traja samo toliko časa, kolikor je to nujno, ker gre lahko za poseg v ustavno pravice do svobode gibanja.
Pri tem je pomembno, ali se je dogodek odvijal na javnem mestu, ali so bili na javnem mestu razkriti motivi za površinski pregled, ali je objektivno ravnanje varnostnikov ali policistov lahko vplivalo na integriteto domnevne žrtve diskriminacije, ali je bila kakor koli uporabljena sila, kako (ne)površinski je bil pregled osebe in ali je pregled oziroma preverjanje identitete lahko vzbujal občutke nelagodja ali ponižanja.
ZBPP člen 30, 30/6, 40, 40/1. Odvetniška tarifa (2003) člen 16, 16/3.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera stroškov zastopanja - obseg dodeljene brezplačna pravne pomoči - vračilo napotnice - rok za vračilo napotnice - datum opravljene storitve
Ker je bila v obravnavni zadevi BPP dodeljena za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje je treba šteti, da je bila storitev opravljena, ko je tožnica prejela sklep sodišča prve stopnje III N 656/2022 z dne 10. 5. 2023, s katerim je bil nepravdni postopek zaradi umika predloga ustavljen. To pomeni, da je bila napotnica, ki jo je tožnica pristojnemu organu vrnila 17. 5. 2023, predložena pravočasno, tj. v 15-dnevnem roku iz prvega odstavka 40. člena ZBPP.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - revščina - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite. Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, prav tako ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite. Za to namreč ni dovolj dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes - nedopustna tožba
S tožbo v upravnem sporu je zahtevana presoja zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka za podajšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, s ciljem, da se prekinitev odpravi in se torej izvede postopek za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Pravni interes tožnika je, da se postopek ne prekine, pač pa se odloči o njegovi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Ker je tekom tega upravnega spora bila tožniku izdana odločba Upravne enote, s katero je upravni organ odločil o tožnikovi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji, torej postopek za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tožnika, ki je bil z izpodbijanim sklepom prekinjen, ni več prekinjen, pač pa je bil nadaljevan in tudi v upravnem postopku končan z izdajo odločbe. To pomeni, da tožnik za obravnavani spor, ki se nanaša le na prekinitev postopka, ne izkazuje več pravnega interesa, saj vsebinska obravnava tožbe očitno ne bi privedla k spremembi njegovega pravnega položaja, zato je sodišče tožbo zavrglo.
cesta - občinska cesta - dovoljenje - izdaja soglasja za cestni priključek - preglednost ceste - vzdrževalna dela
Na komisijskem pregledu in ponovljenem komisijskem pregledu je bilo Komisiji predloženo dokazilo o zanesljivosti objekta, iz katerega je razvidno, da objekt izpolnjuje vse bistvene zahteve gradbenih in drugih tehničnih predpisov za varno uporabo. Obravnavani priključek pred rekonstrukcijo ceste ni imel zagotovljene minimalne preglednosti, niti ni imel postavljenega prometnega ogledala ter je bil nezaznaven za voznika po regionalni cesti. Nov kamniti zid ne poslabšuje stanja preglednosti, saj se je zid, skladno z izvedbeno dokumentacijo, premaknil v notranjost parcele. Rekonstrukcija predmetne regionalne ceste je bila izvedena upoštevajoč pogoje, ki so jih postavili lastniki robnih zemljišč ob rekonstruirani regionalni cesti.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - razžalitev - kaznivo dejanje razžalitve - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Res je namen ZBPP, da se zagotovi dostop do sodnega varstva tudi posameznikom, ki sicer nimajo dovolj sredstev za pokritje stroškov postopka oziroma pravnega zastopanja, vendar pod pogoji, ki jih določa ta zakon, torej ZBPP. Tako je v zakonu tudi določeno, da se v določenih zadevah BPP ne dodeli.
Po prvi alineji 8. člena ZBPP obdolženec že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do BPP zaradi vrste zadeve, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP. Navedena določba izključuje dodelitev BPP na način, da določa vrsto zadeve, za katero se BPP ne dodeli. Na ta način so iz sistema dodelitve BPP izključene vse stranke (udeleženci) zadevnih postopkov, izjema je le oškodovanec, če izkaže v zakonu predpisan pogoj.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - resna škoda - varna izvorna država - nedržavni subjekt - ekonomski razlogi za zapustitev izvorne države
Tožnikove navedbe glede ekonomskih in družinskih zadev ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja, da težav ni povzročila država ali drugi v ZMZ-1 določeni tretji akterji in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.
Dogodki s teroristi niso bili razlog, da je tožnik zapustil državo, ampak je bil razlog družinske oziroma ekonomska stiska, kot to jasno izhaja iz tožnikovih izjav, da je državo zapustil zaradi travme in mamine smrti ter izgube hiše.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - obstoj novih okoliščin - subsidiarna zaščita - zdravstveni razlog
Tožnik v zahtevku ni navajal novih dejstev niti predlagal novih dokazov, ki bi pomembno povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
Tožnikovo pojasnjevanje zdravstvenih težav in zdravstvenega stanja brez navedb, da bi tožnik zaradi zdravstvenega stanja utrpel resno škodo v smislu 20. člena ZMZ-1, ni dejstvo, ki pomembno povečuje verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1.
ZVPNPP člen 4, 5, 5/1, 5/1-4, 14. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) člen 6, 6/1, 6/1-d.
inšpekcijski postopek - ukrep tržnega inšpektorja - nepoštena poslovna praksa - zavajajoča poslovna praksa - cena, ki se oglašuje - oškodovanje potrošnikov
Sodišče ni upoštevalo tožbenih navedb, da tožnikova praksa ni zavajajoča, ker se njegova "redna cena" ujema s ceno, ki jo drugi trgovci na drobno dejansko na splošno zaračunavajo za isti izdelek. Tudi če bi bile tožnikove navedbe upoštevne, iz dejanskih okoliščin obravnavane zadeve ni razvidno, da je tožnikova referenčna cena primerjava in ne znižanje cene, ki jo je trgovec zaračunal prej. Tako pojasnilo mora namreč biti navedeno neposredno in takoj skupaj z referenčno ceno. To je še posebno pomembno pri uporabi tehnik, kot je prečrtana referenčna cena, ki jo bodo potrošniki verjetno razumeli kot znižanje predhodne cene trgovca.
Tožnik je z uporabo prečrtanih referenčnih cen, po katerih ti izdelki dejansko niso bili naprodaj, kršil točko (d) člena 6(1) Direktive, ki prepoveduje zavajajoče informacije glede cen, saj je ustvaril neobstoječo cenovno prednost, s katero je zavajal potrošnika. Povprečen potrošnik informacije o redni ceni in s tem primerjave z oglaševano ceno s popustom, ob povprečni obveščenosti, razumnosti in pazljivosti, ne more preveriti, niti mu ni znano, kje jo naj preveri, kar pomeni, da se lahko za nakup izdelka pri tožniku odloči prav zaradi oglaševane cenovne prednosti.
Toženka v obrazložitvi izpodbijane odločbe povzame vsebino pritožbe, citira relevantne zakonske določbe in povzame izvedensko mnenje komisije. Navede, da mnenju v celoti sledi, vendar pa v tem bistvenem delu ne pojasni, čemu je mnenju v celoti sledila. Sodišče tako ne more preveriti, kateri razlogi so toženko vodili, da je mnenje v celoti sprejela kot popolno in pravilno.
ZBPP člen 14, 14/2, 32, 32/1, 41, 41/1, 41/2, 41/3, 42, 42/1, 43, 43/1. ZSVarPre-E člen 5. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1. ZPPreb-1 člen 2, 2/1, 2/1-6, 25, 25/1.
brezplačna pravna pomoč - vračilo neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - sprememba podatkov - zamolčanje podatkov - premoženjsko stanje - kraj dejanskega prebivanja - naslov za vročanje
Ni namreč jasno, kakšno je bilo tožničino premoženjsko stanje ob izdaji odločbe o odobritvi BPP (ali je bila že takrat solastnica nepremičnine v Ljubljani) in kakšno po spremembi (v čem se je njeno premoženjsko stanje povečalo) in kdaj je do te spremembe pravzaprav prišlo, glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP.
Tudi glede domnevne spremembe tožničinega kraja dejanskega bivanja, sodišče iz izpodbijane odločbe ne more razbrati, kdaj naj bi do te spremembe prišlo, ponovno glede na relevantno obdobje iz drugega odstavka 41. člena ZBPP.
Iz tega je mogoče sklepati, da je pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca med drugim pomembno, kje oseba dejansko prebiva in kje ima prijavljeno stalno prebivališče. Če bi torej prosilec dejansko prebival drugje, kot pa bi imel prijavljeno stalno prebivališče, bi se to štelo v njegovo premoženje. Pri tem so pravnorelevantne tudi določbe ZPPreb-1, iz katerih izhaja, da ima posameznik sicer lahko naslov za vročanje (6. točka prvega odstavka 2. člena ZPPreb-1), pri čemer pa je ta lahko le na naslovu prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 25. člena ZPPreb-1).
Organ za BPP naj v ponovnem postopku natančneje ugotovi in pojasni spremembo kraja dejanskega prebivanja, v smislu kdaj je do nje sploh prišlo. Hkrati pa naj, kot obrazloženo zgoraj, to poveže z relevantnimi določbami ZSVarPre-E in ZPPreb-1 v smislu sprememb stalnega ali začasnega prebivališča. Poleg tega pa naj se jasno opredeli do tega, ali tožnici očita spremembo ali zamolčanje ali oboje (veza: prvi odstavek 43. člena ZBPP).