Izpodbijana odločba je upravna odločba, kar pomeni, da se dejansko stanje ugotavlja v upravnem postopku, obrazložitev pa mora imeti vsebino, določeno v 1. odstavku 214. člena ZUP. Tožena stranka sicer odločitev obširno pojasnjuje v odgovoru na tožbo, vendar pa s tem razlogov izpodbijane odločbe ni mogoče dopolnjevati. Obrazložitev odločitve mora biti vsebovana v sami odločbi, saj je le v tem primeru stranki dana možnost, da s pravnim sredstvom, ki ga ima na razpolago, odločbo izpodbija s konkretnimi ugovori, pristojnemu organu pa omogočena kontrola nad tem, ali je bilo dejansko stanje pravilno ugotovljeno in ali je bil pravilno uporabljen materialni predpis. Še toliko bolj to velja za primere, ko gre za kompleksno strokovno zahtevo in enostopenjski upravni postopek. V zvezi z ugotavljanjem obstoja podlage za izdajo izpodbijane odločbe je bistveno ugotoviti, ali so telekomunikacijske storitve, ki so predmet obravnavanih splošnih pogojev, fiksne javne telefonske storitve v smislu določb ZTel-1 (za katere je bilo treba pridobiti dovoljenje po določbah tega zakona in v zvezi s katerimi je bila tožena stranka upravičena dajati soglasje k splošnim pogojem in cenam oziroma nalagati njihovo naknadno spremembo).
Splošni pogoji domačega operaterja in tehnična navodila za uporabo telefonskega aparata uporabniku ne dajejo jasne in nedvoumne informacije glede načina zaračunavanja telekomunikacijske storitve - gostovanje preko tujega operaterja za primer, ko se uporabnik nahaja znotraj ozemlja domačega operaterja.
ZUS člen 69, 69/1, 69/2. ZEKom člen 2, 30, 30/1, 2, 30, 30/1.
začasna odredba - telekomunikacije
Sodišče ne dvomi o stroških, ki bodo tožniku za prilagoditev sistema nastali, pri čemer pa sama višina teh stroškov v tej fazi postopka ni relevantna, in tudi ni šteti škode, povrnjene z ustreznim, v zakonu opredeljenim postopkom, za težko popravljivo, zgolj zaradi predvidevanja, da bo tak postopek nujen. Obveznost, določena v izpodbijani odločbi, namreč pomeni konkretizacijo javne koristi, opredeljeno v 2. členu in 1. odstavku 30. člena ZEKom.
Besedilo določbe 4. odstavka se od besedila določb 1. oziroma 3. odstavka 74. člena ZTel, na katere se opira tožnik, razlikuje po tem, da 1. oziroma 3. odstavek ureja obveznosti operaterja fiksnih javnih telefonskih storitev, 4. odstavek pa govori pa tudi o obveznosti operaterja fiksnega javnega telefonskega omrežja, da predloži v soglasje cene svojih storitev. Ta posebnost omogoča v primerjavi z določbama 1. in 3. odstavka 74. člena ZTel-1 širšo interpretacijo zakonske podlage tožene stranke za dajanje soglasij k cenam določenih telekomunikacijskih storitev.
ZTel člen 7. Uredba o načinu opravljanja javnih telekomunikacijskih storitev govorne telefonije in teleksa ter o upravljanju javnega telekomunikacijskega omrežja člen 14, 14.
Tožena stranka je pri izdaji analogne odločbe zmotno uporabila materialno pravo, saj za svojo odločitev ni imela podlage niti v 7. členu ZTel, niti ne zakonite podlage v 14. členu Uredbe. Ker je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla predvsem na navedeni določbi Uredbe (5. alinea 7. člena ZTel ji podlage za izdajo takšne odločbe ne daje) je sodišče ob upoštevanju določbe 125. člena Ustave, po kateri je pri svojem odločanju vezano le na Ustavo in zakon, izpodbijano odločbo odpravilo kot nezakonito na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu.
ZUP člen 260, 260-9, 265. ZTel-1 člen 67/4, 73, 73/6, 66, 66/1, 67, 67/4, 73, 73/6, 66, 66/1, 67.
stranka v postopku - obnova postopka - telefonske storitve
Po 43. členu ZUP ima pravico, udeleževati se postopka, tudi oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes izkaže oseba, ki vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravic ali pravnih koristi, to je zaradi neposredne, na zakon ali drug predpis oprte osebne koristi. Kadar gre za obnovo postopka po 9. točki 260. člena ZUP, mora biti glede na določbe 265. člena ZUP pravni interes za udeležbo v postopku vsaj verjetno izkazan.
dodelitev frekvence - razveljavitev odločbe o dodelitvi frekvence - telekomunikacije
Za pravilno uporabo 4. točke 3. odstavka 54. člena ZEKom sta relevantni dve dejanski okoliščini: da znesek za uporabo radijske frekvence ni plačan do roka, ki ga je določil organ in da je imetnik frekvence opozorjen na pravno posledico iz navedene določbe.
V upravnem sporu je pravna podlaga za izdajo začasnih odredb 69. člen ZUS, zato mora tožnik, v kolikor predlaga odložitev izvršitve akta, zadostiti procesnim predpostavkam iz 1. odstavka 63. člena ZUS.
ZTel-1 je zaradi drugačne ureditve izvajanja mobilnih javnih radijskih storitev vplival na pogodbeno (koncesijsko) razmerje med tožečo stranko Vlado Republike Slovenije, vendar predstavljajo pogoji uporabe radiofrekvenčnega spektra zakonsko materijo, za katero je že v naprej jasno, da je lahko podvržena različnim spremembam in dopolnitvam, zato se tožeča stranka ne more z uspehom sklicevati na nedopustnost posega v način izvrševanja dodeljene pravice. Da pa je prišlo do posega v samo pravico uporabe radiofrekvenčnega spektra tožeča stranka niti ne zatrjuje.
fiksne javne telefonske storitve - pridobitev soglasja za cene storitev
Operaterji fiksnega javnega telefonskega omrežja oziroma storitev morajo po določbah 74. člena ZTel-1 pridobiti soglasje pred uveljavitvijo cen fiksnih javnih telefonskih storitev. Predhodno soglasje ni potrebno za cene ostalih telekomunikacijskih storitev, ki se opravljajo v fiksnem javnem telefonskem omrežju.
Presoja tržne strukture se nanaša na področje mobilnih javnih radijskih storitev, vendar razlogov za takšno določitev upoštevanega trga tožena stranka ne navaja, zaradi česar je podana kršitev pravil postopka, ki vpliva na zakonitost odločitve. Izvedba skrajšanega ugotovitvenega postopka je tožeči stranki onemogočila uveljavljanje dejstev in okoliščin iz 2. in 3. odstavka 67. člena ZTel-1, ki so pomembne za odločitev. Tožeči stranki ni bilo omogočeno, da zavaruje svoje pravice in pravne koristi, saj v postopku ni bila zaslišana, niti ni imela možnosti, da bi izpodbijala verodostojnost podatkov drugih operaterjev.
ZUS člen 34, 34/1-4, 34, 34/1-4. ZTel-1 člen 74, 74.
telekomunikacije - cena storitve - pravni interes
Ker izpodbijana odločba ne vpliva na tožnikov pravni položaj, tožnik ne izkazuje pravnega interesa za odločitev o tožbi v upravnem sporu. Izkazuje ga tudi ne, kolikor želi zaradi morebitnih bodočih enakih situacij doseči stališče sodišča glede pridobitve soglasja za cene storitev, saj je ureditev po novem Zakonu o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati s 1. 5. 2004, drugačna.
načelo zakonitosti - pristojbina za uporabo radijske frekvence
V konkretnem primeru gre za pretežno strokovno - tehnična vprašanja, ki niso primerna za zakonsko urejanje. Zaradi narave stvari ima izvršilna veja oblasti na tem področju z vidika spoštovanja načela delitve in načela legalitete široko polje lastne presoje oziroma gre za zadržano sodno presojo in to mora po mnenju sodišča veljati tudi pri presoji zakonitosti konkretnega posamičnega akta v upravnem sporu.
ZUS člen 30, 30. ZUP člen 282, 282/2-1, 282, 282/2-1. ZTel-1 člen 4, 4. Pravilnik o načinu izračuna določenih pristojbin na področju telekomunikacij člen 20, 20.
izvršitev odločbe
Glede določitve višine koncesijske dajatve in dokončnega poračuna se izrek izpodbijanega sklepa v celoti sklicuje na 2. alineo točke 7.1 koncesijske pogodbe, v kateri sta se stranki koncesijske pogodbe dogovorili, da bo merilo za višino koncesijske dajatve prihodek tožeče stranke iz dejavnosti, ki jo zajema koncesija, kajti koncesijska dajatev se plačuje v odstotku, in sicer 1% od celotnega prihodka tožeče stranke za preteklo četrtletje. Navedena opredelitev višine koncesijske dajatve v izreku izpodbijanega sklepa je po presoji sodišča zadosti določena, da je po tem, ko tožeča stranka ponudi podatke o njenih celotnih prihodkih iz koncesijske dejavnosti za preteklo četrtletje, tudi izvršljiva.
ZTel-1 je zaradi drugačne ureditve izvajanja mobilnih javnih radijskih storitev po presoji sodišča vplival na pogodbeno (koncesijsko) razmerje med tožečo stranko in Vlado Republike Slovenije, in sicer tako, da je določil, da se najkasneje po preteku enoletnega roka od njegove uveljavitve to razmerje začne ravnati po njegovih določbah. Ta sprememba je imela učinke za že obstoječo pravno razmerje za naprej, to je od uveljavitve ZTel-1 dalje in po presoji sodišča ni arbitrarno poslabšala položaja tožeče stranke oziroma posegla v njene pravice, kot ugovarja v tožbi.
Upoštevajoč namen zakonodajalca, da je opravljanje obvezne gospodarske javne službe omejil na storitve javne govorne telefonije in teleksa ter prenosa in oddajanja programov RTV Slovenija, vse druge telekomunikacijske storitve pa je opredelil kot tržne telekomunikacijske storitve in glede na naravo in namen javnih telekomunikacijskih storitev, ki je v tem, da so pod enakimi pogoji dostopne vsakomur, in ob upoštevanju narave VoIP storitev, pri katerih gre za prenos glasu preko internetnega protokola, ter glede na citirane določbe ZTel se sodišče pridružuje mnenju tožene stranke, da VoIP storitve niso javne telekomunikacijske storitve, pač pa tržne storitve, za opravljanje katerih je potrebno pridobiti dovoljenje.
pridobitev dovoljenja - VoIP storitve - tržne telekomunikacijske storitve
Glede na naravo in namen javnih telekomunikacijskih storitev (ki je v tem, da so pod enakimi pogoji dostopne vsakomur), ob upoštevanju narave VoIP storitev (prenos glasu preko internetnega protokola) ter glede na določbe 1. odstavka 4., 1. in 2. odstavka 15. in 1. odstavka 16. člena ZTel, VoIP storitve niso javne telekomunikacijske storitve, pač pa so tržne storitve, za opravljanje katerih je potrebno pridobiti dovoljenje.