telekomunikacije - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - priznanje položaja stranskega udeleženca v postopku - stranka v postopku upravnega spora
Ker tožnik v postopku določite operaterja s pomembno tržno močjo ni zahteval vstopa v postopek, v postopku upravnega spora po 17. členu ZUS-1 ni aktivno legitimiran za vložitev tožbe.
ZTel člen 35. Uredba o pristojbinah za uporabo radijskih frekvenc člen 14. ZDavP-2 člen 125, 126.
pristojbina za uporabo radijskih frekvenc - relevanten predpis
V obravnavanem primeru se presoja odločitev o odmeri obveznosti, ki je nastala že leta 2000. V takih primerih je treba uporabljati predpise, ki so veljali v času nastanka obveznosti, na kar napotuje že po Ustavi prepovedana povratna veljava pravnih aktov (155. člena Ustave RS).
V skladu s 4. odstavkom 92. člena ZEKom bi moral tožnik v nadaljnjih 15 dneh od prejema neugodne rešitve svojega ugovora vložiti predlog za rešitev spora na Agencijo. Glede na to, da je tožnik podal predlog za rešitev navedenega spora na Agencijo šele 3. 7. 2008, torej po preteku zakonsko določenega roka, je Agencija postopala pravilno, ko je navedeni predlog zavrgla kot prepozen.
Upoštevajoč zakonsko ureditev in na tej podlagi izvedenega razpisa sodišče ugotavlja, da je toženka pravilno postopala, ko je o vsebinah programa A. d.o.o., s katerim je ta konkuriral na razpisu, upoštevala podatke iz njemu izdanega dovoljenja za izvajanje radijske dejavnosti, ki so se tudi ujemali z njegovimi podatki v ponudbi.
telekomunikacije - rešitev spora z operaterjem - pogodba za uporabo storitev - izvajanje storitev - odstop od pogodbe - pogodbena kazen
Pristojnost tožene stranke pri reševanju sporov med uporabniki in operaterji je omejena z določbo 1. odstavka 92. člena ZEKom, ki ji nalaga presojo v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem. Tožnik se je s pogodbo zavezal, da 24 mesecev ne bo prekinil naročniškega razmerja. Pogoj, s katerim utemeljuje svoj (predčasni) odstop od pogodbe, v tej ni naveden oziroma iz nje ne izhaja. Tožnik se zato na ta pogoj kot bistven razlog za sklenitev pogodbe oziroma kot razlog, da je bil pri sklepanju pogodbe zaveden, v postopku reševanja spora z operaterjem ne more sklicevati.
televizijski program - televizijski program posebnega pomena - odvzem statusa lokalnega televizijskega programa posebnega pomena
Po ugotovitvi, da tožnik kriterija iz določbe 7. alineje 1. odstavka 78. člena ZMed ne izpolnjuje, bi toženka - glede na podano diskrecijsko pravico v določbi 4. odstavka 78. člena ZMed - morala presoditi, ali je odvzem statusa smotrn in v njenem interesu oziroma, zakaj je to najprimernejša odločitev glede na ostale materialno pravne pogoje iz te določbe, ki pa jih tožnik sicer izpolnjuje.
Po 6. odstavku 53. člena ZEKom Agencija (lahko) spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc na predlog njenega imetnika v okviru območja pokrivanja iz te odločbe, in to tako, da se s tem ne posega v pravice, ki jih imajo drugi imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, ter pod pogoji tega zakona. V konkretnem primeru je bila stranka v postopku le imetnik odločbe, ki je predlagal spremembo odločbe. Zgolj dejstvo, da so določene frekvence omejene in ne bi bile dostopne vsem interesentom, Agencije še ne obvezuje, da izvede javni razpis. V konkretnem primeru tožena stranka ni ocenila, da bi bil potreben javni poziv po 38. členu ZEKom in ne javni razpis po 40. členu ZEKom, zaradi česar ju ni izvedla. Z ugotovitvijo tožene stranke, da v predmetnem postopku (izdaja odločbe o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc) ni bilo potrebno izvesti javnega razpisa, se strinja tudi sodišče. Glede na tak zaključek, tožena stranka v navedeni postopek ni bila dolžna pritegniti tožeče stranke. Zato je postopala pravilno, ko je zavrgla predlog tožeče stranke za obnovo navedenega postopka.
telekomunikacije - spor med operaterji - medomrežno povezovanje - zaključevanje klicev v omrežje drugega operaterja - cena zaključevanja govornih klicev v omrežju - določitev cene - razumna cena - asimetrija cen
Za odločitev v obravnavani zadevi je bistveno, ali je cena, ki jo je predlagal operater B. za zaključevanje klicev iz tožnikovega omrežja v njegovo, razumna. Skladno z 2. odstavkom 23. člena ZEKom in odločbo Agencije, s katero je bilo ugotovljeno, da je tožnik operater s pomembno tržno močjo na trgu 16 - „Zaključevanje govornih klicev v posamičnem javnem mobilnem omrežju“ (medoperaterski trg), je namreč tožnik dolžan ugoditi vsaki razumni vlogi operaterja za medomrežno povezovanje, in sicer v 30 dneh.
medomrežno povezovanje - operaterski dostop - spor med operaterji - obseg odločanja Agencije - določitev ukrepa - mobilno omrežje - posredovanje klica - cena posredovanja klica
Po določbi 5. odstavka 9. člena ZEKom Agencija z odločbo uredi le tista vprašanja medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa, glede katerih ni mogoče doseči soglasja med strankami in ki niso v nasprotju s tem zakonom. Podlaga za odločitev je, kot izhaja iz prvega stavka 5. odstavka 9. člena ZEKom, zahteva ene izmed strank. Zahteva, kot jo postavi stranka, omejuje obseg odločanja tožene stranke v upravnem postopku.
medmrežno povezovanje - operaterski dostop - postopek nadzora
Organ je glede na nesporno ugotovljeno dejansko stanje, vključno z izdajo odločbe o določitvi operaterja s pomembno tržno močjo in neizpolnitvijo s to odločbo naložene obveznosti, pravilno uvedel postopek nadzora po določbi 144. člena ZEKom. Zgolj vzpostavljena tehnična povezava med omrežjema pa tudi še ne zagotavlja operaterskega dostopa.
telefonske storitve - medomrežni dostop do telefonskih storitev - naložitev medomrežnega dostopa do telefonskih storitev
Z dopolnilno odločbo po določbi 220. člena ZUP ni mogoče operaterju naložiti z ZEKom določene obveznosti, če predhodno pred izdajo odločbe ni izpeljan postopek po določbi 22. členu ZEKom.
operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - elektronske komunikacije
Upravni postopek določitve operaterja s pomembno tržno močjo uvede Agencija po uradni dolžnosti, če po predhodnih analizah upoštevnih trgov ugotovi, da trg ni dovolj konkurenčen (1. odstavek 22. člena ZEKom). Uvede ga zoper tistega operaterja, glede katerega ekonomski izsledki analize pokažejo, da ima položaj, enakovreden prevladujočemu položaju (1. odstavek 19. člena ZEKom). Takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. - 30. člena ZEKom (2. odstavek 22. člena ZEKom). Gre torej za postopek z eno stranko - tistim operaterjem, ki ga Agencija določi za operaterja s pomembno tržno močjo. V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Pri presojanju meril obstoja pomembne tržne moči Agencija upošteva merila, ki so določena v 4. odstavku 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave. Iz 2. odstavka 22. člena ZEKom izhaja, da mora Agencija naložiti operaterju s pomembno tržno močjo vsaj eno izmed obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - operater s pomembno tržno močjo
V določbi 21. člena ZEKom je predpisano analiziranje trgov v časovnih intervalih do enega leta, ni pa določeno časovno obdobje, ki se analizira. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi se pri tem lahko upoštevalo le podatke iz enoletnega intervala. Pri določitvi relevantnega trga (medoperaterski trg) se lahko upošteva povezanost grosističnega trga z maloprodajnim trgom, če se ugotovi, da je to potrebno. Kadar Agencija ugotavlja, ali ima operater pomembno tržno moč, presoja merila iz 19. člena ZEKom, ki niso kumulativne narave, pri čemer mora za vsako od navedenih meril, ki jih upošteva pri svoji odločitvi, navesti tehtne razloge. Pri določitvi operaterja s pomembno tržno močjo Agencija takemu operaterju naloži obveznosti iz 23. do 30. člena ZEKom in za take obveznosti navede razloge ter pri tem upošteva načelo sorazmernosti.
zahteva za širokopasovni dostop do internetnih storitev - univerzalna storitev - širokopasovni dostop do internetnih storitev
Zahteva tožnika za širokopasovni dostop do internetnih storitev ne sodi v univerzalno storitev (11. člen ZEKom), torej zahtevana pravica ni oprta na zakon.
Bistveno za odločitev v tem sporu je, da je tožnik omogočal operaterjem razvezani dostop do krajevne zanke tudi s tem, da jim je dovoljeval uporabo njegovih lastnih DSLAM-ov, pri čemer pa je svoji hčerinski družbi A.A.A. d.o.o. dovolil tudi izključno uporabo nekaterih DSLAM-ov. Čim je ravnal tako, ima tožena stranka prav, ko od njega zahteva, da takšno ravnanje omogoči tudi drugim operaterjem na način, določen v 1. in 2. točki izpodbijane odločbe, saj je v pogledu razvezanega dostopa do krajevne zanke le na tak način mogoče zagotavljati enake možnosti udeležencev na trgu, kar je naloga in pooblastilo tožene stranke po določbi 1. odstavka 66. člena ZTel-1.
Če bi tožnik posredoval zahtevane podatke v objavo, bi bili ti objavljeni, kar pa ne pomeni objektivne neizvršljivosti odločbe, če je le-ta odvisna tudi od ravnanj nekoga drugega. Pri razmejitvi med javnim in zasebnim telekomunikacijskim omrežjem je treba upoštevati poleg nabave storitev, ki jih sistem nudi, tudi lastnosti samega omrežja, in pri tem izhajati iz definicij pojmov, ki jih opredeljuje zakon.
ZEKom člen 2, 22, 2, 22. ZUS-1 člen 32, 32/2, 32, 32/2.
elektronske komunikacije - začasna odredba - operater s pomembno tržno močjo
Operaterjem s pomembno tržno močjo se naložijo določene materialne obveznosti, če določen upoštevni trg ni dovolj konkurenčen, torej iz razlogov javne koristi. Tudi če imajo te obveznosti za njihovo poslovanje določene posledice, npr. izpad prihodka, pa to ne predstavlja škode, ki bi opravičevala zadržanje odločbe o naložitvi obveznosti. Z zahtevo za izdajo začasne odredbe bi bil operater lahko uspešen le, če bi (verjetno) izkazal prekomerno prizadetost, torej da bi izpad prihodka povzročil nepopravljive posledice za njegovo poslovanje. V postopku za izdajo začasne odredbe je treba zatrjevana dejstva dokazati z dokazi, predloženimi ob vložitvi zahteve, da jih sodišče lahko tudi takoj preizkusi.
zavrženje ponudbe - izločitev iz postopka podelitve radijske frekvence na javnem razpisu - dodelitev radijskih frekvenc
V ponudbi tožeče stranke odločba Ministrstva za kulturo o vpisu medija v razvid medijev ni bila vložena pod obvezno prilogo 9 kot se je to zahtevalo, pač pa je bila vložena za obvezno prilogo 10, ugotovljena pomanjkljivost ponudbe pa po presoji sodišča utemeljuje odločitev tožene stranke, ki je ponudbo izločila iz postopka in ponudbo zavrgla.
Ker je trajanje programa eno od meril, na podlagi katerih se ponudbe ocenjuje, se ponudbe ne da oceniti, ker ne vsebuje vseh zahtevanih sestavin. Zato jo je bilo potrebno izločiti iz nadaljnjega postopka.