telekomunikacije - spor med operaterji - operater s pomembno tržno močjo - cena zaključevanja govornih klicev v omrežju
Ker postopek reševanja spora med operaterji po 129. členu ZEKom ni namenjen spreminjanju regulatornih obveznosti operaterjev, ki so bili na podlagi analize trga določeni za operaterje s pomembno tržno močjo in jim je tožena stranka kot takim naložila primerne obveznosti, po tem, ko je bila z dokončno začasno odločbo tožene stranke določena tudi cena zaključevanja klicev v javnem mobilnem telefonskem omrežju operaterja A. d.o.o., predlogu tožeče stranke za rešitev medoperaterskega spora med operaterjema B. d.d. in A. d.o.o. zaradi cene zaključevanja klicev v omrežju A. d.o.o., po katerem bi tožena stranka operaterju A. d.o.o. določila drugačno ceno zaključevanja minute klica v omrežje A. d.o.o., kot izhaja začasne odločbe, tudi po presoji sodišča ni bilo mogoče ugoditi.
telekomunikacije - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - vračanje vlaganj v omrežje - višina vračila - vloženo delo
Tožnik drugih dokazil o večji količina dela Občini do izdaje izpodbijane odločbe ni predložil, zato je ravnala zakonito, ko je za količino vloženega dela tožnika kot osnovo za poravnavo vzela količino, ki izhaja iz sporazuma z dne 11. 4. 1985. V kolikor bi tožnik hotel, da se mu prizna večja količina dela, kot izhaja iz sporazuma, bi moral Občini Šentjernej o tem pravočasno predložiti dokaze, česar pa ni storil.
telekomunikacije - izvajanje radijske dejavnosti - strokovno nadzorstvo nad izpolnjevanjem programskih zahtev - exceptio illegalis
Tožena stranka je vse priloge in podatke, na katerih je utemeljila izpodbijano odločbo, od tožeče stranke pridobila v skladu z določbo 38. člena Metodologije, s katero je med drugim v skladu z določbo 7. odstavka 109. člena ZMed določena metoda strokovnega nadzorstva, s katero tožena stranka podrobneje določi način ugotavljanja izpolnjevanja programskih zahtev in omejitev iz 5. in 3. oddelka drugega poglavja ter tretje in četrte alinee prvega odstavka 106. člena tega zakona.
ugovor uporabnika zoper odločitev ali ravnanje operaterja - pravočasnost ugovora
Ker v obravnavanem primeru Agencija pred meritorno obravnavo predloga X. d.o.o., za rešitev spora, vloženega po 92. členu ZEKom-a, ni preverila, ali je le-ta vložen pravočasno, na kar utemeljeno opozarja tožeča stranka, je s tem kršila določbe postopka, kar bi v primeru prepozno vloženega predloga lahko vplivalo na odločitev, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka.
ZMed člen 46, 46/1, 95, 95/1, 95/3, 95/4, 98, 98/5. Metodologija strokovnega nadzorstva radijskih in televizijskih programov (2008) člen 5, 5/1, 16, 16/1, 16/5.
oglaševalska vsebina po ZMed - povezava med vsebino in oddajo - namerna promocija izdelka
Povezava med revijo ... in oddajo ... je jasno in namerno vzpostavljena. Namen oddaje ni zgolj seznanjanje gledalcev s pripravo posameznih jedi, temveč je njen namen pritegniti gledalce k nakupu revije, ki vsebuje recepte za jedi, ki so bile v oddaji pripravljene. Oddaja namenoma promovira izdelek, zato je posledično pravilna opredelitev oddaje, skladno s 5. odstavkom 16. člena Metodologije kot informativno propaganda oddaja.
Peti odstavek 95. člena ZMed ne ureja TV prodaje, temveč specialno ureja prodajno TV okno, zaradi česar določbe na podlagi 4. odstavka 95. člena ZMed, ki urejajo TV prodajo, ni moč upoštevati pri informativno propagandnih oddajah. Razlaga smiselnosti uporabe 95. člena ZMed kot jo razlaga tožeča stranka, da bi morala informativno propaganda oddaja trajati najmanj 15 min., je napačna. Iz 5. odstavka 95. člena ZMed izhaja nasprotno, da mora TV prodaja trajati manj kot 15 min., sicer se tovrstna oddaja opredeli kot prodajno TV okno, ki je opredeljeno kot širši programski sklop TV prodaje. Za informativne programske vsebine, kamor se uvršča oddaja ..., nedvomno velja določba 5. odstavka 98. člena ZMed. Zakon namreč za informativno propagande oddaje ne določa drugače.
telekomunikacije - telekomunikacijske storitve - pravica do ugovora zoper odločitev ali ravnanja operaterja - zaračunavanje storitev
Kolikor se tožnica sklicuje na zlorabo njene SIM kartice, se sodišče s toženko strinja, da ni bila dokazana, tudi po presoji sodišča pa tožnica s tem v zvezi varstva ne more zahtevati v postopku na podlagi 92. člena ZEKom.
Sodišče meni, da je obveščanje naročnikov (o novih storitvah, spremembi obstoječih storitev in o navodilih za uporabo posamezne storitve) na spletni strani A. d.d. primeren način obveščanja naročnikov, zato šteje, da se je s spornimi storitvami in njihovo uporabo lahko seznanila tudi tožnica.
telekomunikacije - telekomunikacijske storitve - pravica do ugovora zoper odločitev ali ravnanja operaterja - zaračunavanje storitev
Sodišče se s toženko strinja, da tožnica z nedokazanimi navedbami o neopravljenih zaračunanih storitvah ni uspela dokazati, da bi ji bile na spornih računih storitve neupravičeno zaračunane, ob tem ko se s posamezne SIM kartice določene telefonske številke promet v centralah operaterja beleži avtomatsko ter se ti podatki avtomatsko prenesejo v obračunski sistem, pri čemer ni v nobenem postopku ugotovila nepravilnosti v delovanju centrale in obračunskega sistema. Toženka je utemeljeno izključila tudi možnost zlorabe SIM kartice tožnice, saj okoliščin odtujitve mobilnega telefona in SIM kartice tožnica ni ne zatrjevala ne dokazala.
telekomunikacije - izvajanje radijske dejavnosti - dodelitev radijske frekvence - javni razpis - popolna ponudba - izjava v obliki tedenskega sporeda
Zgolj tedenski spored informativnih programskih vsebin bi moral navajati sporne podatke, nikakršna analiza predvajanja radijskega programa tožeče stranke in iz nje izhajajoči podatki ali drugi dokumenti, ki niso del ponudbe, v nobenem primeru ne morejo služiti kot dokazilo izpolnjevanja relevantnega pogoja v postopku javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije.
Že iz gramatikalne razlage določbe 4. odstavka 44. člena ZEKom izhaja, da ne gre za dolžnost tožene stranke kot upravnega organa, da zahteva od vlagatelja pojasnila v zvezi s ponudbo, v primeru nejasnosti. Razen tega pa, v čem naj bi bila ponudba tožeče stranke oziroma tedenski spored informativnih programskih vsebin nejasen, pa tožeča stranka niti ni pojasnila, sploh pa ponudba ni bila iz tega razloga zavrnjena. Razen tega pa iz navedene določbe izhaja, da pojasnilo ne more pomeniti spremembe ali dopolnitve vsebine ponudbe.
telekomunikacije - vzorčna ponudba - širokopasovni dostop - medoperaterski trg - definicija upoštevnega trga - določitev storitvenih geografskih trgov - enakost storitev - postopek nadzora - konkurenca - regulatorna odločba
Sodišče soglaša z razlogi tožene stranke, da ker ne gre z vidika uporabnika in ne z vidika operaterja, ki storitev naroča na veleprodajnem trgu za drugačno storitev, kot je ..., pojmovno ni mogoče opraviti testa zamenljivosti v obsegu kot se ga lahko v primeru različnosti storitev ali proizvodov. Namreč le v primeru, da so proizvodi in storitve med seboj zamenljivi na strani ponudbe kot povpraševanja, tako ugotovljeno dejstvo upravičuje določitev upoštevnega trga. V obravnavanem primeru pa je tudi ob upoštevanju tehnoloških specifik sistema ..., v primerjavi s storitvami, ki so po definiciji uvrščene na upoštevni trg „Širokopasovni dostop (medoperaterski trg)“ ugotoviti, da je sistem ... po osnovnih tehnoloških rešitvah primerljiv s storitvami s tega upoštevnega trga. Ker torej tudi po mnenju sodišča ne gre za posebno storitev, temveč za storitev dostopa z bitnim tokom, bi jo tožeča stranka morala uvrstiti v vzorčno ponudbo kot ostale storitve, ki jih na podlagi bitnega toka ponuja, saj tehnološke specifike sistema ... niso razlikovalne v taki meri, da bi upravičevale izvzetje iz trga „Širokopasovni dostop (medoperaterski trg)“.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - zavrženje tožbe
Odločba, s katero je odločeno, da tožnik ni upravičen do povrnitve vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, ni odločba izdana v izvrševanju upravne funkcije ali odločba, izdana v upravni zadevi, saj ne gre za odločanje o pravici stranke na področju upravnega prava, ampak gre med strankama tega upravnega spora za spor iz premoženjskega – civilnopravnega razmerja, saj tožeča stranka zahteva plačilo določenega zneska, tožena stranka pa zatrjuje, da tožeča stranka do tega zneska ni upravičena. Takšni spori pa se rešujejo pred rednim sodiščem in ne v upravnem sporu pred Upravnim sodiščem.
telekomunikacije - telekomunikacijske storitve - premijske storitve - spor med subjekti na trgu elektronskih komunikacij - višina telefonskega računa
Izdani računi operaterja predstavljajo verodostojen dokaz o tem, da so bili klici s priključka tožnika dejansko opravljeni, kajti na računih se beleži promet, ki ga avtomatično beležijo centrale operaterjev, podatki iz central pa se prenesejo v obračunski sistem.
ZEKom člen 22, 22/1, 24, 129, 144, 144/1, 144/2, 145/5. ZUP člen 9, 213, 213/6. ZOR člen 1087, 1087/3. OZ člen 5, 7.
telekomunikacije - postopek nadzora oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve - operater s pomembno tržno močjo - izrek upravne odločbe
Ko gre za postopek nadzora, katerega rezultat je odločba z, ki nalaga odpravo kršitev, pa je določenost oziroma konkretizacija izreka še zlasti pomembna, saj mora zavezanec natančno vedeti, katere ''druge določbe, ki se uporabljajo kot nerazumni pogoji pri omogočanju operaterskega dostopa'' so tiste, s katerimi po mnenju toženke tožnik krši z zgoraj citiranimi regulatornimi odločbami določene obveznosti, in na kakšen način naj ugotovljeno kršitev odpravi.
telekomunikacije - dodelitev radijske frekvence - javna korist
Dodelitev oddajne frekvence je zagotavljanje učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in je v javno korist. Da bi enako veljajo tudi za sprejemne frekvence, pa iz določb ZEKom ne izhaja. Zato sprejemne frekvence ne uživajo enakega varstva kot oddajne.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 218. ZEKom člen 3, 3-1, 3-10, 3-21, 7, 7/2, 75, 75/1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - objekt gospodarske javne infrastrukture - javno komunikacijsko omrežje - elektronska komunikacijska infrastruktura
S tem, ko je upravni organ odmeril nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča od površin stavb, v katerih se nahaja elektronska komunikacijska oprema, je rezultat enak, kot da bi odmeril nadomestilo od površine zemljišča, na katerem se nahaja sama elektronska komunikacijska oprema. S tem je ravnal v nasprotju z 218. členom ZGO-1.
radijske frekvence - pravica do uporabe radijskih frekvenc - oddelitev in pripojitev družb - prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc
Ker tudi oddelitev in pripojitev družb pomeni pravno poslovni prenos, je toženka pravilno obravnavala zahtevo tožnika kot zahtevo za izdajo soglasja, ki ga tožnik potrebuje za pravno veljaven prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc po določbi 52. člena ZEKom.
radijske frekvence - pravica do uporabe radijskih frekvenc - pripojitev družb - soglasje za prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc
Ker tudi pripojitev družb pomeni pravno poslovni prenos, je tožena stranka vlogo tožeče stranke pravilno obravnavala kot vlogo za izdajo soglasja k prenosu frekvenc iz odločb o dodelitvi radijskih frekvenc v smislu določb 52. člena ZEKom.
ZEKom člen 3, 36, 40. ZDRad člen 16. ZJN-2 člen 17.
omrežje prizemne digitalne radiodifuzije - javni razpis za dodelitev radijske frekvence - dodelitev radijske frekvence - postopek izvedbe javnega razpisa
Postopek izvedbe javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za omrežje prizemne digitalne radiodifuzije je predpisan v določbah ZEKom in ZDRad, ki v svojih določbah nikjer ne predpisujeta analogne uporabe ZJN-2, saj tudi ne gre za tak postopek.
postopek nadzora - pravni interes - stranka v postopku nadzora - stranski udeleženec v postopku nadzora - vročitev odločbe - vpogled v spis
Ker je Agencija postopek nadzora, ko je prejela zahtevo tožeče stranke za sodelovanje v navedenem postopku že končala, je po presoji sodišča pravilen zaključek Agencije, da je tožeča stranka svojo vlogo za priznanje lastnosti stranskega udeleženca vložila prepozno.
Tožeča stranka ne izkazuje pravnega interesa za izpodbijanje 2. in 3. točke izpodbijanega sklepa, s katerim je Agencija zavrgla njeno zahtevo za vročitev odločbe z dne 4. 9. 2008 in zavrgla njeno zahtevo tožeče stranke za vpogled v spis.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 50, 50/1, 260, 260-9.
tožnik v upravnem sporu - odločba o dodelitvi radijskih frekvenc - prenehanje družbe - pripojitev družbe - zavrženje tožbe
Ker ni sporno, da tožeča stranka ni bila stranka ali stranski udeleženec v postopku za izdajo izpodbijane odločbe, ki ji tudi ni bila vročena, tožeča stranka v tem upravnem sporu ni aktivno legitimirana za tožbo zoper izpodbijano odločbo. Na navedeno ne morejo vplivati navedbe o njenem univerzalnem pravnem nasledstvu po družbi A d.o.o. zaradi združitve družb, v posledici česar je bila družba A. d.o.o. iz sodnega registra kot subjekt vpisa izbrisana. Tožena stranka se namreč do teh navedb v izpodbijanem aktu še ni opredelila.
ZEKom člen 118. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. Uredba o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja člen 10, 10/2. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila, za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo številk člen 13, 14, 14/4. Direktiva 2002/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. 3. 2002 o odobritvi elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev člen 12, 13. Direktiva 2002/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 7. 3. 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (okvirna direktiva) člen 8.
telekomunikacije - radijske frekvence - pristojbina za pravico uporabe radijskih frekvenc
Namen pristojbine za pravico uporabe radijskih frekvenc je zagotoviti optimalno uporabo radijskih frekvenc, ki naj bodo take, da ne ovirajo razvoja inovativnih storitev in konkurence na trgu.