ZEKom člen 19, 19/6, 22, 22/1, 22/2, 22/6, 27, 27/3. ZUS-1 člen 20 ,20/3.
trg dostopa do javnih mobilnih telefonskih omrežij in posredovanja klicev iz teh omrežij - medoperaterski trg - predhodno urejanje trga - regulatorni ukrep cenovnega nadzora - storitev posredovanja SMS sporočil - določitev upoštevnega trga - preizkus treh meril - ugotovitev pomembne tržne moči - obrazložitev odločbe - tožbena novota
Pri določitvi upoštevnega trga, ugotavljanju pomembne tržne moči tožeče stranke na tem trgu in pri naložitvi regulatornega ukrepa cenovnega nadzora je tožena stranka ravnala v skladu s predpisi (nacionalnimi in EU), na katere je bila vezana. Tožeča stranka se zato ne more z uspehom sklicevati, da ob taki pravni ureditvi upoštevnih trgov, ki so lahko predmet predhodne regulacije, ne bi mogla ugotoviti svojega pravnega položaja ter da bi pristojnemu organu taka ureditev zaradi nezadostne jasnosti ali nedoločnosti ne omogočala pravilne uporabe pravnega predpisa.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - stvarna pristojnost za reševanje uporabniških sporov - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - subvencionirana komunikacijska oprema
V ZEKom urejeni izvensodni postopek je alternativni način reševanja sporov, pri čemer je stvarna pristojnost tožene stranke omejena na reševanje uporabniških sporov iz 1. odstavka 92. člena ZEKom, medtem ko se v preostalem spori med uporabniki in operaterji kot spori iz civilnopravnih razmerij rešujejo izključno kot sodni spori. V konkretnem primeru nobena od stranke ne zatrjuje, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja (vključno z njihovim zaračunavanjem) niti tega ne ugotavlja toženka v izpodbijani odločbi (ta navaja, da gre za spor glede vprašanja, ali ob predčasni prekinitvi naročniškega razmerja iz razlogov na strani operaterja predstavlja plačilo razlike do polne cene za prejeto blago (TV komunikator) nedovoljeno sankcijo v smislu določbe 3. odstavka 85. člena ZEKom). To pa pomeni, da je toženka s tem, ko je ta spor reševala, presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, določen v določbi 1. odstavka 92. členu ZEKom.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - dostop do storitev - stvarna pristojnost Agencije
Nobena od strank spora, ne končni uporabnik, ne operater ne zatrjujeta, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, njihovega izvajanja ali zaračunavanja, niti tega ne ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi. To pa pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je ta spor reševala, presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, določen v 1. odstavku 92. členu ZEKom.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - zaključevanje klicev - način zaključevanja klicev - metoda stroškovnega računovodstva
Operater je dolžan dokazati, da so cene stroškovno naravnane, agencija pa lahko pri preverjanju te obveznosti uporabi metode stroškovnega računovodstva, ki so neodvisne od metode operaterja. Pri presojanju cen tožeče stranke je agencija ugotovila, da opis sistema stroškovnega računovodstva ne omogoča preveritve modela, ker v opisu niso natančno predstavljeni vsi ključi in razporeditveni faktorji, iz kalkulacije cen pa ni bila razvidna vzročnost, objektivnost, doslednost, učinkovitost in transparentnost celotnega postopka izračuna cen.
V skladu s 5. odstavkom 27. člena ZEKom je bila glede na navedeno agencija pristojna, da uporabi lasten model LRIC, oblikovan od spodaj navzgor (bottom-up), ki je pokazal, da so izračunane cene tožeče stranke višje za med 52 in 113%, zaradi česar je bila agencija tudi po presoji sodišča upravičena izdati odločbo, s katero je odredila, da mora na upoštevnem trgu uveljaviti tam navedene stroškovno oblikovane cene.
ZEKom člen 141, 141/2, 144, 144/1, 144/2. ZUS-1 člen 65, 65/1.
telekomunikacije - zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev - nadzor nad izvajanjem odločbe - ukrepi za odpravo nepravilnosti - upravni spor - spor polne jurisdikcije - razveljavitev odločbe
Le če bi bila operaterju obveznost naložena z regulatorno odločbo tako, da bi bila v odločbi določena z jasno in določno vsebino, ki ne bi dopuščala različnih razlag, bi glede te obveznosti odločba imela materialnopravne učinke ter bi bilo v postopku nadzora njenega izvajanja mogoče ugotavljati, ali je naloženo obveznost operater kršil.
Ker sodišče razlogov za to, da bi ne moglo odločati v sporu polne jurisdikcije, ni našlo, je v okviru tožbenega zahtevka spremenilo odločitev tožene stranke v izpodbijani odločbi tako, da je izpodbijano odločbo razveljavilo, s čemer je zaradi take narave stvari o stvari (hkrati) tudi odločilo. Po določbi 1. odstavka 65. člena ZUS-1 sicer sodišče izpodbijani upravni akt odpravi ter samo odloči o stvari; tak je tudi tožbeni zahtevek. Vendar pa je sodišče, ker bi odprava izpodbijane odločbe terjala odpravo pravnih posledic, ki so iz nje nastale, s čemer bi se glede na povedano ob (tudi pravno zapletenem) poseganju v obstoječa pogodbena razmerja poseglo v pravice ali pravne koristi tretjih oseb, poleg alternativnih operaterjev tudi končnih uporabnikov, presodilo, da so (ne glede na škodo, ki jo v zvezi z izvrševanjem izpodbijane odločbe zatrjuje tožeča stranka) podani tehtnejši razlogi za izdajo razveljavitvene sodbe – ob razlagi določbe 1. odstavka 65. člena ZUS-1 z argumentom a maiori ad minus.
zaključevanje klicev v posamičnih omrežjih - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - asimetrija cen - začasna odločba - nujna potreba po ureditvi stanja - začasni ukrep zaradi varstva konkurence in pravic uporabnikov - ukrep cenovnega nadzora - skrajšani ugotovitveni postopek - nujni ukrep v javnem interesu - nevarnost za premoženje večje vrednosti
Glede na določbo 2. odstavka 125. člena ZEKom, je treba tudi določbo 95. člena ZEKom razlagati v pomenu, da posvetovanje z zainteresirano javnostjo pred sprejemom začasnega ukrepa ni obvezno, saj bi bilo ob drugačni razlagi nujno in takojšnje ukrepanje tožene stranke onemogočeno.
ZPP člen 1. ZEKom člen 85, 85/3, 92, 92/1, 129, 129/1, 129/5.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - dostop do storitev - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - odstop od pogodbe - pogodbena kazen
Vprašanja, ali ob predčasni prekinitvi naročniškega razmerja iz razlogov na strani operaterja predstavlja plačilo razlike med subvencionirano vrednostjo opreme in njeno polno vrednostjo nedovoljeno sankcijo v smislu tretjega odstavka 85. člena ZEKom), ni mogoče razlagati v pomenu, da gre za spor v zvezi z dostopom do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, njihovim zagotavljanjem ali zaračunavanjem.
spor med operaterjem in uporabnikom - odstop od naročniške pogodbe - spor v zvezi s pogodbo - stvarna pristojnost - ugotovitvena odločba
Že zato, ker je tožena stranka izdala odločbo, ki je ugotovitvena, ne da bi za to imela podlago, je izpodbijana odločba nezakonita. Po presoji sodišče pa v obravnavni zadevi tudi ni šlo uporabniški spor, ki bi ga bila pristojna reševati. Pristojnost tožene stranke je namreč omejena na reševanje uporabniških sporov iz prvega odstavka 92. člena ZEKom, medtem ko se v preostalem spori med uporabniki in operaterji kot spori iz civilnopravnih razmerij rešujejo izključno kot sodni spori (1. člen Zakona o pravdnem postopku).
dopolnilna odločba - operater s pomembno tržno močjo - ponovna določitev operaterja s pomembno tržno močjo
Po določbi 4. odstavka 22. člena ZEKom mora tožena stranka ob ponovni določitvi določenega operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo in naložitvi obveznosti razveljaviti svojo prejšnjo odločbo. Ker tožena stranka z odločbo z dne 7.8.2009 tega ni storila, torej o vprašanju razveljavitve svoje prejšnje odločbe z dne 19.10.2005 ni odločila, čeprav bi to morala storiti, je ravnala pravilno in v skladu z določilom 220. člena ZUP, ko je o tem vprašanju odločila z dopolnilno odločbo, brez novega ugotovitvenega postopka, saj so bila v upravnem postopku ugotovljena vsa dejstva, pomembna za odločanje.
ukrep tržnega inšpektorja - varstvo potrošnikov - nepošteni pogodbeni pogoji - sklepanje pogodb za elektronske komunikacijske storitve - omejitev odgovornosti za škodo - določitev roka - omejitev pravice do reklamacije
Rok je mogoče določiti tudi opisno, vendar v obravnavani zadevi takšen način določitve obveznosti ne zagotavlja zadostnega in jasnega pričakovanja naročnika, do kdaj bo nosil stroške odgovornosti za morebitno škodo.
Omejitev odgovornosti pomeni neenakopraven (slabšalen) položaj za naročnika, ki je za morebitno škodo odgovoren brez omejitve.
Sporen način obračunavanja presega pričakovanje potrošnika in dopušča prosto presojo, kdaj so izpolnjeni pogoji za takojšnje plačilo računa oziroma za odklop telefona. Pomeni pa tudi izkoriščanje močnejšega položaja in potrošnika prisili, da poravna svoje obveznosti prej, kot je utemeljeno pričakoval.
Pravica do ugovora in reklamacije je z zakoni (ZEKOM in ZVPot) določena potrošnikova pravica, ki je ni mogoče omejevati.
Pravilnik o postopkih vračanja vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem na območju občine Žužemberk člen 2, 3. ZVVJTO člen 2, 6, 6/1, 6/2, 6/3.
vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - vračanje vlaganj v omrežje - pogoj za vračilo - upravičenci za vračilo
V postopku je bilo kot nesporno ugotovljeno, da tožeča stranka s pravno prednico tožene stranke ni sklenila pogodbe z namenom pridobitve telefonskega priključka, zato tudi ni upravičena do povračila vlaganj neposredno od občine.
obveznost zagotavljanja preglednosti na upoštevnem trgu - regulatorna odločba - postopek nadzora
Ker je tožena stranka v postopku nadzora ugotovila, da tožeča stranka ne izpolnjuje obveznosti zagotavljanja preglednosti, je njena odločba s katero je tožeči stranki določila ukrep preglednosti cen na medoperaterskem trgu, pravilna in zakonita.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - obveznosti operaterja s pomembno tržno močjo - zaključevanje govornih klicev - upoštevni trg - združitev postopkov - stranka v postopku
Ponudniki govornih storitev v javnem mobilnem telefonskem omrežju, ki tehnično obvladujejo dostop do zaključevanja govornih klicev svojim končnim uporabnikom (omrežni ali infrastrukturni operaterji), so ponudniki na posamičnem upoštevnem trgu. Ker na območju Slovenije obstajajo štirje mobilni operaterji, ki posedujejo tako jedrni kot radijski del omrežja, obstajajo tudi štirje upoštevni trgi za zaključevanje govornih klicev v posamičnih javnih mobilnih telefonskih omrežjih.
Na nekem določenem upoštevnem trgu obstaja lahko več podjetij s pomembno tržno močjo, vendar pa 22. člen ZEKom pri tem ne predpisuje enotno vodenega postopka zoper več operaterjev.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2. ZUP člen 42, 42/1, 43, 43/1, 260, 260-9. ZEKom člen 22, 22/1.
določitev operaterja s pomembno tržno močjo - aktivna legitimacija - tožnik v upravnem sporu - udeležba prizadetih strank - zavrženje tožbe
V upravnem postopku ima tožnik tudi možnost vložitve izrednega pravnega sredstva obnove postopka zaradi neudeležbe v prvotnem postopku, kar pomeni, da se mu ne odreka pravica do sodelovanja v postopku določitve operaterja s pomembno tržno močjo, vendar pa mora biti o navedenih pravnih sredstvih prej odločeno v upravnem postopku, šele zoper tak upravni akt pa mu bo zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
spor med končnim uporabnikom in operaterjem - moteno delovanje storitev - odgovornost operaterja - dokazno breme
Tožeča stranka je tista, ki je v sporu dolžna dokazati, da je linijska povezava delovala brez napake, da bi bila izključena njena odgovornost za moteno delovanje storitev ter da bi lahko bila uspešna v zatrjevanju, da je storitve končnemu uporabniku zagotavljala tako, kot se je zavezala v naročniški pogodbi.
medoperaterski trg - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - cena zaključevanja govornih klicev v omrežju - obveznost cenovnega nadzora
V obravnavanem primeru ni sporno, da je tožena stranka referenčno ceno zaključevanja klicev izračunala skladno s Priporočilom, po metodologiji LRIC „bottom up“, saj tožena stranka temu ne oporeka. Ugovori tožene stranke, ki pa se nanašajo na samo metodologijo izračuna referenčne cene, niso utemeljeni, saj glede na zavezanost regulatornega organa k doslednemu upoštevanju Priporočila na drugačno odločitev ne bi mogli vplivati.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - odstop od pogodbe - stvarna pristojnost agencije
Nobena od strank spora ne zatrjuje, da gre v tej zadevi za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja (vključno z njihovim zaračunavanjem), niti tega ne ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi. Ta navaja, da gre za spor glede vprašanja, ali ob predčasni prekinitvi naročniškega razmerja iz razlogov na strani operaterja predstavlja plačilo polne cene za prejeto blago oziroma plačilo preostalih obrokov v enkratnem znesku nedovoljeno sankcijo v smislu 3. odstavka 85. člena ZEKom. To pa pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je ta spor reševala, presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, določen v 1. odstavku 92. členu ZEKom.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - odstop od pogodbe - stvarna pristojnost
Ker v obravnavanem primeru ne gre za predlog za rešitev spora v zvezi z dostopom do storitev oziroma izvajanjem (kot tudi ne zaračunavanjem), pač pa za spor, ki se nanaša na sklenjeno pogodbo med tožnikom in stranko z interesom (veljavnost splošnih pogojev, pravičnost ...), torej za tipično civilnopravno razmerje, je tožena stranka s tem, ko je odločala o tožnikovem predlogu, da mu stranka z interesom naročene storitve še naprej zaračunava po ceni, ki je veljala od sklenitvi naročniškega razmerja, in presojala, kateri splošni pogoji za tožnika veljajo, presegla okvir določbe 92. člena ZEKom, ki njeno pristojnost za reševanje sporov med končnim uporabnikom in operaterjem določa.
vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje - vračilo vlaganj v omrežje - višina vračila
Višina vračila temelji na ugotovitvi, da znesek iz poravnave ne zadošča za vračilo dejanskih zneskov vlaganj posameznih upravičencev ter sklepu Krajevne skupnosti, da se sredstva iz poravnave razdelijo med vse vlagatelje, ki so na seznamu, v enaki višini. Ker tako določena višina vračila, ki dejanskih vlaganj upravičencev sploh ne upošteva, ni v skladu z določbo 3. odstavka 6. člena ZVVJTO ter 1. odstavkom 6. člena Pravilnika, je potrebno odločbo tožene stranke v delu, ki se nanaša na tožnico, odpraviti.