poštne storitve - spor glede odškodnine - odškodnina za poškodovan paket - stvarna pristojnost
Pravni temelj odškodninskega zahtevka uporabnika poštnih storitev zaradi poškodovanja poštne pošiljke, je pogodba o izvedbi poštne storitve med izvajalcem in uporabnikom poštne storitve, zato v primeru kršitve pogodbene obveznosti izvršiti poštno storitev, kršitelja zadenejo odškodninske in druge civilnopravne sankcije. Gre za poslovno odškodninsko obveznost, saj je izvajalec poštne storitve z uporabnikom poštne storitve v poslovni zvezi. Ko se spor med izvajalcem in uporabnikom poštnih storitev v postopku pri izvajalcu poštnih storitev rešuje in tudi deloma reši, določba četrtega odstavka 51. člena ZPSto-1 toženi stranki ne daje pooblastila za reševanje spora.
ZEKom člen 141, 144. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-3.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - ukrepi za odpravo nepravilnosti - ničnost odločbe - neizvršljivost odločbe
Tožena stranka je v nadzornem postopku preverjala izpolnjevanje odločbe z dne 11. 10. 2007, s katero je tožečo stranko določila za operaterja s pomembno tržno močjo na upoštevnem trgu in ji naložila določene obveznosti. Ravnanje, ki ni bilo skladno s to odločbo, je tožeči stranki prepovedala z odločbo z dne 4. 9. 2008 in ji naložila odpravo nepravilnosti. Ker tožeča stranka nepravilnosti ni odpravila, pa je izdala izpodbijano odločbo.
Če se v nadzornem postopku ugotovi kršitev že prej naložene obveznosti, je zmotno stališče tožeče stranke, da se ji z odločbo, izdano v tem postopku, nalaga nova obveznost (v storitvi ali opustitvi) za nazaj in zato odločba ni izvršljiva. Po vsebini se z nadzorno odločbo ugotavlja kršitev (ta ugotovitev je vključena v izrečeni ukrep) in izreka ukrep za odpravo nepravilnosti. Ta ukrep se po logiki stvari nanaša na čas od ugotovljene kršitve. Zato sodišče kot neutemeljen zavrača tožbeni ugovor, da odločbe ni mogoče izvršiti, ker cen za nazaj ni mogoče spreminjati.
operater s pomembno tržno močjo - postopek nadzora - zagotavljanje samostojnega širokopasovnega dostopa - obveznost enakega obravnavanja
V skladu z zahtevo po preglednem izvajanju pooblastil, ki jih ima tožena stranka kot nacionalni regulator (3. točka 3. člena Okvirne direktive), bi obveznost zagotavljanja samostojnega širokopasovnega dostopa morala naložiti izrecno, zato sodišče ne sprejema njenega ugovora, da je tožeči stranki sporno obveznost naložila v okviru obveznosti enakega obravnavanja. Da na takšno stališče pristaja tudi tožena stranka, je mogoče sklepati iz Analize upoštevnega trga 5 „Širokopasovni dostop (medoperaterski trg)“, avgust 2009, ki jo je tožena stranka pripravljala za izdajo nove regulatorne odločbe, in v njej predvidela posebno obveznost golega xDSL dostopa v okviru obveznosti zagotavljati dostopa z bitnim tokom.
ZPNačrt člen 89. Pravilnik o katastru javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture člen 3.
zbirni kataster gospodarske javne infrastrukture - vpis objektov v zbirni kataster - obvestilo o vpisu - pravni učinki obvestila - dejanska raba prostora
Lastnik javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture je tisti subjekt, ki se evidentira v zbirnem katastru.
V zadevi ni sporno, da je tožnica klice na komercialne številke opravila, ter da ji je operater te klice zaračunaval v skladu s Cenikom, zato sodišče ugotavlja, da se dejansko stanje predmetnega spora ne nanaša na dostop, izvajanje in zaračunavanje storitev, temveč na ravnanje operaterja (zapoznelo izdajanje računov), kar pomeni, da stvar, na katero se spor nanaša, ni upravna zadeva.
telekomunikacije - vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - vračilo vlaganj - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi ne gre za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj tožnikova pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki ga je občina oz. njene pravne prednice sklenila za občane, torej v njihovem imenu in za njihov račun - s pravnimi predniki. Gre za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnik zahteva vračilo sredstev, ki jih je sam prispeval, Občina Straža pa v njegovem imenu prejela od Republike Slovenije. Tožnik namreč zahteva sodno varstvo, ker mu je toženka le delno priznala zahtevek za vračilo vlaganj v TK omrežje.
elektronske komunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - ugovor zoper odločitve ali ravnanje operaterja - rok za ugovor - predlog za rešitev spora
Procesna predpostavka za sprožitev spora med telekomunikacijskim operaterjem in uporabnikom pred Agencijo za pošto in elektronske komunikacije je pravočasno vložen ugovor zoper odločitev ali ravnanje operaterja.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZVVJTO člen 2, 6, 6/2, 6/4. ZUP člen 2, 2/2.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi ni šlo za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj tožnikova pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki so ga občina oziroma njene pravne prednice sklenile za občane – torej v njihovem imenu in za njihov račun – s pravnimi predniki B. in SIS. V obravnavanem primeru gre zato za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnik zahteva vračilo sredstev, ki jih je najprej prispeval, občina pa nato v njegovem imenu prejela od Republike Slovenije.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZVVJTO člen 2, 6, 6/2, 6/4. ZUP člen 2, 2/2.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - upravni spor - dopustnost upravnega spora - upravni akt - stvarna pristojnost
V obravnavani zadevi ni šlo za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj tožničina pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki so ga občina oziroma njene pravne prednice sklenile za občane – torej v njihovem imenu in za njihov račun – s pravnimi predniki A. in SIS. V obravnavanem primeru gre zato za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnica zahteva vračilo sredstev, ki jih je sama prispevala, občina pa v njenem imenu prejela od Republike Slovenije.
ZTZPUS člen 3. Pravilnik o radijski in terminalski opremi člen 3, 6, 7.
ukrep tržnega inšpektorja - radijska in terminalska oprema - izjava o skladnosti - motilec signala
V konkretnem primeru je bila radijska in terminalska oprema neskladna, ker ni izpolnjevala zahtev glede zaščite zdravja in varnosti uporabnikov. Inšpektor je ugotovil, da pri napravah niso bila priložena navodila za uporabo, niso bile označene s CE oznako, prav tako niso imeli predpisane izjave o skladnosti. V promet na podlagi določil ZTZPUS in ZTel-1 smejo biti dani proizvodi samo, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku, če so označeni v skladu s predpisi, če ustrezajo zahtevam za zaščito zdravja in varnosti ljudi in če ustrezajo zahtevam glede elektromagnetne združljivosti.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunavanje telekomunikacijskih storitev - predlog za rešitev spora - pravočasnost predloga
Ker operater tožnika ni poučil, v kakšnem roku lahko sproži postopek pred agencijo, bi ga pa po izrecni zakonski določbi moral, tožena stranka ni pravilno uporabila procesne določbe o prepozni vlogi, ko je tožnikov predlog za reševanje spora iz tega razloga zavrgla. Takemu postopanju tožnik utemeljeno ugovarja.
poštne storitve - dostop do storitev ali izvajanjem poštnih storitev - spor glede odškodnine - odškodnina za poškodovane pakete - stvarna pristojnost
Odločanje o odškodninski odgovornosti ni spor v zvezi z dostopom do storitev oziroma izvajanju, kot to določa 2. odstavek 39. člena ZPSpo-2. Tožena stranka je zato presegla svojo stvarno pristojnost za reševanje spora, ki je določena v 39. členu ZPSto-2, ko je reševala ugovor, ki se je nanašal na vprašanje odškodninske odgovornosti tožeče stranke zaradi nepravilne izpolnitve obveznosti, določene v pogodbi. Navedeno pomeni, da ni stvarno pristojna reševati civilno pravnih sporov, kot izhaja iz pristojnostnih določb 1. člena ZPP.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - ugotovitvena odločba - stvarna pristojnost
ZEKom za uporabniške spore ne pozna ugotovitvenega zahtevka ene stranke do druge za priznanje neke pravice iz tega spora. V uporabniškem sporu pa tudi ne gre za ugotavljanje neke pravice, temveč za razreševanje pravnega razmerja med naročnikom in operaterjem tako, da mora stranka nekaj opraviti ali pa opustiti.
Pristojnost tožene stranke je omejena na reševanje uporabniških sporov iz prvega odstavka 92. člena ZEKom, medtem ko se v preostalem spori med uporabniki in operaterji kot spori iz civilnopravnih razmerij rešujejo izključno kot sodni spori.
ZUS-1 člen 1, 2, 2/1, 2/2. ZPP člen 19, 19/1, 23, 23/1. ZVVJTO člen 2, 6, 6/2, 6/4. ZUP člen 2, 2/2.
povrnitev vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje - upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - stvarna pristojnost
V obravnavni zadevi ni šlo za odločanje o tožnikovi pravici s področja upravnega prava, saj njegova pravica, ki je pravica dejanskega končnega upravičenca, v temelju izvira iz pravnega posla, ki ga je občina oziroma njene pravne prednice sklenila za občane - torej v njihovem imenu in za njihov račun - s pravnimi predniki B. in SIS. V obravnavanem primeru gre zato za spor iz pogodbenega, civilnopravnega razmerja, saj tožnik zahteva vračilo sredstev, ki jih je sam prispeval, občina pa v njegovem imenu prejela od Republike Slovenije.
telekomunikacijske storitve - povečan mednarodni promet - ugovor na izstavljen račun - rešitev spora z operaterjem - zagotavljanje varnosti omrežja oziroma storitev - dolžnost obveščanja naročnikov o ugotovljenem večjem tveganju
Ker tožnik kot izvajalec javne komunikacijske storitve naročnika ni obvestil o očitno povečanem tveganju in o povečanem mednarodnem prometu na njegovem internetnem priključku, je odgovoren naročniku za povečane stroške storitve.
ZEKom člen 85, 85/3, 92, 92/1, 92/4, 129, 129/1, 129/5.
telekomunikacije - ugovor zoper odločitev ali ravnanje operaterja - stvarna pristojnost
ZEKom ureja izvensodni postopek reševanja sporov med uporabniki ter operaterji elektronskih komunikacijskih omrežij, ki predstavlja po svoji naravi alternativen način reševanja sporov. Stvarna pristojnost Agencije za pošto in elektronske komunikacije RS je pri tem omejena le na reševanje uporabniških sporov iz prvega odstavka 92. člena ZEKom.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - stvarna pristojnost za reševanje uporabniških sporov - predčasna prekinitev naročniškega razmerja - subvencionirana komunikacijska oprema
V ZEKom urejeni izvensodni postopek je alternativni način reševanja sporov, pri čemer je stvarna pristojnost tožene stranke omejena na reševanje uporabniških sporov iz 1. odstavka 92. člena ZEKom, medtem ko se v preostalem spori med uporabniki in operaterji kot spori iz civilnopravnih razmerij rešujejo izključno kot sodni spori. V konkretnem primeru nobena od strank ne zatrjuje, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja (vključno z njihovim zaračunavanjem), niti tega ne ugotavlja tožena stranka v izpodbijani odločbi (ta navaja, da gre za spor glede vprašanja, ali je končni uporabnik zaradi nestrinjanja s spremembami naročniške pogodbe skladno s 85. členom ZEKom upravičen od pogodbe odstopiti, ne da bi bil tožeči stranki dolžan plačati razliko do polne cene za TV komunikator in enkratne stroške prekinitve naročniškega razmerja, ki po vsebini predstavljata tipično sankcijo zaradi kršitve pogodbe, tj. pogodbeno kazen). To pa pomeni, da je tožena stranka s tem, ko je ta spor reševala, presegla okvir svoje stvarne pristojnosti, določen v 1. odstavku 92. členu ZEKom.
aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
Oseba, ki v postopku izdaje upravnega akta ni sodelovala, glede na zgoraj navedeni določbi, ne more neposredno sprožiti upravnega spora, temveč mora s pravnimi sredstvi v upravnem postopku izposlovati položaj stranskega udeleženca oziroma izdajo upravnega akta, zoper katerega lahko vloži tožbo v upravnem sporu.
telekomunikacije - dostop do storitev - končni uporabnik - naročniško razmerje - sprememba pogojev - enostranska sprememba pogojev
Operaterji lahko tekom trajanja naročniškega razmerja enostransko spreminjajo pogoje, ki so določeni v naročniški pogodbi, vendar pa morajo naročnike pred tem seznaniti s spremembami, posebej pa jih morajo pri tem opozoriti, da imajo pravico brez odpovednega roka in brez sankcij odstopiti od pogodbe, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. V obravnavanem primeru je stranka z interesom - operater svoje naročnike o nameravanih spremembah pred njihovo uveljavitvijo obvestil, zato je bil nato tudi upravičen, da nameravane spremembe pogodbe uveljavi. To pomeni, da je pri izvajanju storitev in njihovem zaračunavanju ravnal pravilno.