ZVO-1 člen 17, 17/6. Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju člen 4.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - bazna postaja mobilne telefonije - vpliv sevanja na okolje - strokovno mnenje
Ugovori tožeče stranke, ki se nanašajo na izdelavo strokovnega mnenja, predložitev tehnične dokumentacije o antenah predvidene bazne postaje ter izdelovalca strokovnega mnenja, so neutemeljeni, saj so bili podani že med upravnim postopkom, upravni organ in izdelovalec strokovnega mnenja pa sta jih proučila in nanje ustrezno odgovorila.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - zaračunanje storitev - začasen izklop priključka
Začasen izklop pomeni le za določen čas prekinjeno dobavo elektronskih komunikacijskih storitev, pri čemer je naročniško razmerje ves čas v veljavi, medtem ko prekinitev naročniškega razmerja pomeni trajno prenehanje pogodbenega naročniškega razmerja. Ponovna vzpostavitev v primeru začasnega izklopa se vzpostavi avtomatično, brez posredovanja stranke, ko stranka poravna zapadle obveznosti. Splošni pogoji uporabe pa so del naročniške pogodbe – njen sestavni del.
telekomunikacijske storitve - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - povečan mednarodni promet - ugovor zoper izstavljen račun
Da je bilo enormno pošiljanje SMS sporočil dejansko posledica napake pri tožniku oziroma v omrežju, je toženka utemeljeno sklepala iz dejstev, da se je napaka pri posredovanju sporočila pojavila že, ko je stranka z interesom še v Sloveniji poslala dve sporočili (že tedaj se je dostava sporočil 202-krat ponovila), ponavljanje dostave tega sporočila pa se je nadaljevalo med gostovanjem na Hrvaškem. Do napak v celotnem spornem obdobju je prišlo, ko so bila sporočila dostavljena na slovenske telefonske številke, dostavljal pa jih je tožnik. Poslana SMS sporočila so nastala kot posledica napake, ki je v sferi tožnika, stranka z interesom teh storitev ni naročila oziroma jih uporabila, zato ji jih tožnik ni mogel obračunati in je odločitev o odpisu zneska za njihovo plačilo pravilna.
Glede odločb, ki jih je izdal APEK, ni organa druge stopnje (s pristojnostjo nadzorstvene pravice), kar je v postopku preizkusa tudi pravilno zaključil upravni organ. Prav tako ni organa, ki bi bil po zakonu pooblaščen za nadzorstvo nad delom APEK, saj APEK po ZEKom šteje za neodvisen regulativni organ.
ZEKom člen 56, 56/1, 56/2. Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila, za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja člen 3, 3/1, 5, 5/4, 5/5, 8/1, 8/2. Tarifa o vrednosti točke za leto 2012 za plačilo na podlagi obvestila, za plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za plačilo za uporabo elementov oštevilčenja člen 3.
radijske frekvence - določitev števila točk za uporabo radijskih frekvenc - plačilno radijskih frekvenc
Tožnik bi lahko ugovor zmanjšanja površine območja pokrivanja lahko uveljavljal le zoper odločbe o določitvi števila točk, torej, ko se število točk določa in ne sedaj, ko izdane odločbe o odmeri plačila predstavljajo le zmnožek števila (že s prejšnjo odločbo) določenih točk in vrednosti točke, določene s Tarifo o vrednosti točke za leto 2012 za plačilo na podlagi obvestila, za plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za plačilo za uporabo elementov oštevilčenja.
telekomunikacije - pristojbina za pravico uporabe radijskih frekvenc - odmera plačila - zmanjšanje površine območja pokrivanja - dodelitev radijske frekvence
Tožnik bi lahko ugovor zmanjšanja površine območja pokrivanja uveljavljal le zoper odločbo o določitvi števila točk, torej, ko se število točk določa in ne sedaj, ko izdana odločba o odmeri plačila predstavlja le zmnožek števila (že s prejšnjo odločbo) določenih točk in vrednosti točke, določene s Tarifo o vrednosti točke za leto 2012 za plačilo na podlagi obvestila za plačilo za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - dostop do storitev - odstop od naročniške pogodbe - splošni pogoji poslovanja - odklop - plačilo storitev - odškodninski zahtevek
Tožnica zmotno meni, da ni dolžna plačati nobenega računa. Ne da bi se sodišče spuščalo v ugotavljanje, kdaj je tožnica odpovedala naročniško pogodbo oziroma kdaj je prenehalo naročniško razmerje, se s toženko strinja, da mora plačati tiste storitve, za katere se je s pogodbo dogovorila in ki so nemoteno delovale oziroma jih je (lahko) koristila.
O škodi oziroma stroških, ki naj bi jih tožnica imela po odstopu, toženka ni odločala, zato s tem povezana zahteva ne more biti predmet presoje zakonitosti njenega akta. O njih pa tudi upravno sodišče glede na svojo pristojnost ne more odločiti. Gre za odškodninski zahtevek, za reševanje katerega je pristojno sodišče splošne pristojnosti, ne pa upravno sodišče kot specializirano sodišče.
ZUP člen 43, 43/2, 142. ZEKom člen 22. ZIN člen 24.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
Že v postopku izdaje regulatornih odločbe je stranka postopka le tisti operater, ki ga organ določi kot operaterja s pomembno tržno močjo in se samo temu operaterju z odločbo naložijo obveznosti, predpisane v določbah ZEKom. Ta odločitev vpliva (zgolj) na pravni položaj obravnavanega operaterja oziroma se posega v njegove pravice in pravne koristi, ne vpliva pa na pravni položaj morebitnih konkurentov obravnavanega operaterja, tj. drugih operaterjev, ki tudi nastopajo na trgu, ki se z odločbo regulira.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 17/2, 36, 36/1, 36/1-3. ZIN člen 24, 24/1, 24/3, 28. ZEKom člen 144.
aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranka v postopku - zavrženje tožbe
V postopku izdaje sklepa o ustavitvi postopka nadzora zoper A. d.d. nad izpolnjevanjem obveznosti enakega obravnavanja, tožnik ni bil stranka niti stranski udeleženec postopka. Tožnik je sicer podal pobudo za uvedbo z izpodbijanim sklepom ustavljenega postopka nadzora, kar pa mu tudi ne daje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca, saj ima v takem postopku položaj stranke zavezanec, vlagateljica oziroma vlagatelj pobude, prijave, sporočila ali druge vloge pa položaja stranke nima. Če ni imel zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdani sklep.
ZUP člen 9, 9/1, 9/3. ZVOP-1 člen 9, 9/4. ZEKom člen 103.
varstvo osebnih podatkov - javni sektor - načelo zaslišanja stranke
Skladno s prvim odstavkom 9. člena ZUP je treba stranki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne, preden se izda odločba, tretji odstavek 9. člena ZUP pa določa, da organ svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Sodišče meni, da pri upoštevanju tega načela ni dovolj, da se postavi konkretna vprašanja, ampak je potrebno zavezanca obvestiti o vseh morebitnih zadržkih, ki jih ima upravni organ do njegovega delovanja ter mu dati možnost, da se opredeli do teh zadržkov.
Sodišče se ne strinja s stališčem, da bi bil ZEKom glede na četrti odstavek 9. člena ZVOP-1 lex specialis in da bi ZEKom izključil uporabo tega določila.
Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo (tudi ko gre za snemanje telefonskih pogovorov), če je to nujno za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo
Potek (posebnega) ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine primera uradna oseba, ki vodi postopek, pri čemer se mora držati določb in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre; v tem okviru med drugim določa, katera dejanja v postopku naj se opravijo in po katerem vrstnem redu naj se opravijo, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili.
Toženka se je pri opredelitvi predmetnega upoštevnega trga pravilno oprla na metodologijo in kriterije Smernic in Skupnega stališča ERG, svoje ugotovitve pa preizkusila tudi z vidika Priporočila Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije.
Ob ponovni določitvi določenega operaterja za OPTM tožena stranka temu naloži iste ali druge obveznosti; glede na to z naloženimi regulatornimi obveznostmi tožniku toženka tega okvira ni prešla in ni kršila načela sorazmernosti.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - zaračunavanje storitev - stvarna pristojnost - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik želi v postopku pred toženko rešiti spor, ki izhaja iz veljavnosti oziroma vsebine naročniške pogodbe (kaj sta se tožnik in operater dogovorila). To pa presega upravno odločanje o sporu v zvezi z zaračunavanjem opravljene storitve v okviru veljavnih določb ZEKom, saj gre za spor iz civilnopravnega pogodbenega razmerja, ki se po 1. členu ZPP rešuje kot sodni spor.
telekomunikacije - spor med operaterjem končnim uporabnikom - spor - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - selitev stranke - nova naročniška pogodba
Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je možno, da ima naročnik sklenjenih več naročniških pogodb, vendar pa je bila nova naročniška pogodba sklenjena iz razloga selitve stranke z interesom, s čimer je bil tožnik nedvomno seznanjen in bi bilo nelogično, da bi stranka z interesom želela obdržati prejšnjo pogodbo v veljavi, če na prejšnjem naslovu ni več prebivala. Tudi odsotnost prejema odpovedi v evidencah tožnika na drugačno odločitev ne more vplivati, zlasti glede na to, da je tožnik kljub sporočeni spremembi naslova dopis o še ne prejeti odpovedi naročniškega razmerja stranki z interesom poslal na njen stari naslov. Spremljanje ažurnosti plačevanja obveznosti svojih končnih uporabnikov pa ne narekuje operaterju zgolj načelo skrbnosti dobrega gospodarja, temveč tudi sama naročniška pogodba, ki mora med drugim vsebovati tudi določbo o postopkih v primeru neplačevanja storitev.
ZEKom člen 27, 27/4, 27/5, 141, 141/1, 144, 144/2.
operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - obveznost cenovnega nadzora - obveznost stroškovnega računovodstva - obveznost enakega obravnavanja - cena storitve digitalnega prizemnega oddajanja - določitev vrednosti opreme - storitev kolokacije - cena lokacijskih stroškov infrastrukture
Dejstvo, da je tožnica tekom postopka nadzora spremenila cenik, ki je predmet regulatorne odločbe, ni pravno relevantno dejstvo v postopku nadzora nad izvajanjem obveznosti. Sporni cenik 1. 6. 2010 je namreč podlaga za oblikovanje cen storitev, ki jih je nudila na trgu tožnica v različnih (mnogih) pogodbenih razmerjih, v katere je stopila v obdobju njegove časovne veljavnosti. Ta pogodbena razmerja pa so lahko predmet presoje po različnih obligacijskih podlagah.
elektronske komunikacije - nadzor nad izvajanjem obveznosti - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Med strankama ni sporno, da tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bil stranka, niti stranski udeleženec. Tožnik tudi ne zatrjuje, da naj bi mu toženka odločbo vročila kot stranki oziroma stranskemu udeležencu. Če pa tožnik ni imel zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdano upravno odločbo.
ZUP člen 43, 142. ZEKom člen 22, 120. ZIN člen 24.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem z (regulatorno) odločbo naloženih obveznosti nista v ničemer prizadeta pravni položaj oziroma pravna korist drugih konkurenčnih operaterjev.
poštne storitve - oplenjena poštna pošiljka - spor glede odškodnine - odškodnina za izropane vrednostne pošiljke - izplačana odškodnina v državi članici EU
Določbo četrtega odstavka 51. člena ZPSto-2, kadar gre za univerzalno poštno storitev, je treba razlagati v pomenu, da tudi za uporabnika nezadovoljivo rešena zadeva predstavlja podlago za vložitev zahteve za rešitev spora na Agencijo a pošto in elektronske komunikacije (načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami in institucijami, 4. člen PEU).
telekomunikacije - vzpostavitev povezave med sistemoma AJPES in VEP.SI - stvarna pristojnost - spor med operaterji - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - stranka z interesom - uporabnik - zavrženje vloge
AJPES-a ni mogoče šteti kot uporabnika v smislu določbe 129. člena ZEKom. Prav tako AJPES-a ni mogoče opredeliti kot uporabnika v skladu z 42. točko 3. člena ZEKom, saj zgolj posreduje v elektronsko vročanje sodne in upravne odločbe.
Obveznost posredovanja v elektronsko vročanje sodnih in upravnih odločb preko vseh ponudnikov te storitve iz ZEKom oziroma iz na njegovi podlagi izdanih predpisov ne izhaja. Zato toženka ni pristojna za rešitev tega spora med tožnico in AJPES-om.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - splošni pogoji poslovanja - postopek prijave - cena storitve
S podpisom naročniške pogodbe je tožnik soglašal s priloženimi pogodbenimi pogoji – širokopasovni dostop in zagotovil, da so vsi podatki točni in resnični, ter potrdil, da je v celoti seznanjen s splošnimi pogoji za opravljanje storitev ... in splošnimi pogoji za uporabo telefonskih storitev ....
V času obravnavanega spora so nedvomno veljali Splošni pogoji A. za opravljanje storitev PSTN, ISDN in ..., in pod pogoji katerih bi tožnik moral svojo reklamacijo operaterju prijaviti na tam določen način iz 35. člena. (Očitno) napačna navedba imena splošnih pogojev v pogodbi pa še ne pomeni, da za tožnika splošni pogoji sploh ne veljajo, saj so del naročniške pogodbe, njihova neveljavnost pa bi pomenila (tudi) neveljavnost sklenjene naročniške pogodbe med tožnikom in operaterjem, ker potem le-ta ne bi vsebovala vseh predpisanih obveznih vsebin iz prvega odstavka 85. člena ZEKom.
Vsak končni uporabnik ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater. Ker takega zahtevka tožnik ni podal, je odločitev o zavrženju pravilna.