elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - določitev operaterja s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo
Potek (posebnega) ugotovitvenega postopka določa glede na okoliščine primera uradna oseba, ki vodi postopek, pri čemer se mora držati določb in predpisov, ki se nanašajo na zadevo, za katero gre; v tem okviru med drugim določa, katera dejanja v postopku naj se opravijo in po katerem vrstnem redu naj se opravijo, katere dokaze je treba izvesti in s katerimi dokazili.
Toženka se je pri opredelitvi predmetnega upoštevnega trga pravilno oprla na metodologijo in kriterije Smernic in Skupnega stališča ERG, svoje ugotovitve pa preizkusila tudi z vidika Priporočila Komisije z dne 20. septembra 2010 o reguliranem dostopu do dostopovnih omrežij naslednje generacije.
Ob ponovni določitvi določenega operaterja za OPTM tožena stranka temu naloži iste ali druge obveznosti; glede na to z naloženimi regulatornimi obveznostmi tožniku toženka tega okvira ni prešla in ni kršila načela sorazmernosti.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - zaračunavanje storitev - stvarna pristojnost - bistvena kršitev določb postopka
Tožnik želi v postopku pred toženko rešiti spor, ki izhaja iz veljavnosti oziroma vsebine naročniške pogodbe (kaj sta se tožnik in operater dogovorila). To pa presega upravno odločanje o sporu v zvezi z zaračunavanjem opravljene storitve v okviru veljavnih določb ZEKom, saj gre za spor iz civilnopravnega pogodbenega razmerja, ki se po 1. členu ZPP rešuje kot sodni spor.
telekomunikacije - spor med operaterjem končnim uporabnikom - spor - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - selitev stranke - nova naročniška pogodba
Sodišče se sicer strinja s tožnikom, da je možno, da ima naročnik sklenjenih več naročniških pogodb, vendar pa je bila nova naročniška pogodba sklenjena iz razloga selitve stranke z interesom, s čimer je bil tožnik nedvomno seznanjen in bi bilo nelogično, da bi stranka z interesom želela obdržati prejšnjo pogodbo v veljavi, če na prejšnjem naslovu ni več prebivala. Tudi odsotnost prejema odpovedi v evidencah tožnika na drugačno odločitev ne more vplivati, zlasti glede na to, da je tožnik kljub sporočeni spremembi naslova dopis o še ne prejeti odpovedi naročniškega razmerja stranki z interesom poslal na njen stari naslov. Spremljanje ažurnosti plačevanja obveznosti svojih končnih uporabnikov pa ne narekuje operaterju zgolj načelo skrbnosti dobrega gospodarja, temveč tudi sama naročniška pogodba, ki mora med drugim vsebovati tudi določbo o postopkih v primeru neplačevanja storitev.
ZEKom člen 27, 27/4, 27/5, 141, 141/1, 144, 144/2.
operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - obveznost cenovnega nadzora - obveznost stroškovnega računovodstva - obveznost enakega obravnavanja - cena storitve digitalnega prizemnega oddajanja - določitev vrednosti opreme - storitev kolokacije - cena lokacijskih stroškov infrastrukture
Dejstvo, da je tožnica tekom postopka nadzora spremenila cenik, ki je predmet regulatorne odločbe, ni pravno relevantno dejstvo v postopku nadzora nad izvajanjem obveznosti. Sporni cenik 1. 6. 2010 je namreč podlaga za oblikovanje cen storitev, ki jih je nudila na trgu tožnica v različnih (mnogih) pogodbenih razmerjih, v katere je stopila v obdobju njegove časovne veljavnosti. Ta pogodbena razmerja pa so lahko predmet presoje po različnih obligacijskih podlagah.
elektronske komunikacije - nadzor nad izvajanjem obveznosti - aktivna legitimacija - zavrženje tožbe
Med strankama ni sporno, da tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bil stranka, niti stranski udeleženec. Tožnik tudi ne zatrjuje, da naj bi mu toženka odločbo vročila kot stranki oziroma stranskemu udeležencu. Če pa tožnik ni imel zahtevanega položaja v upravnem postopku, tudi nima procesne legitimacije za sprožitev upravnega spora zoper v tem postopku izdano upravno odločbo.
ZUP člen 43, 142. ZEKom člen 22, 120. ZIN člen 24.
telekomunikacije - operater s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - položaj stranskega udeleženca - pravni interes
V postopku nadzora nad izpolnjevanjem z (regulatorno) odločbo naloženih obveznosti nista v ničemer prizadeta pravni položaj oziroma pravna korist drugih konkurenčnih operaterjev.
poštne storitve - oplenjena poštna pošiljka - spor glede odškodnine - odškodnina za izropane vrednostne pošiljke - izplačana odškodnina v državi članici EU
Določbo četrtega odstavka 51. člena ZPSto-2, kadar gre za univerzalno poštno storitev, je treba razlagati v pomenu, da tudi za uporabnika nezadovoljivo rešena zadeva predstavlja podlago za vložitev zahteve za rešitev spora na Agencijo a pošto in elektronske komunikacije (načelo lojalnega sodelovanja med državami članicami in institucijami, 4. člen PEU).
telekomunikacije - vzpostavitev povezave med sistemoma AJPES in VEP.SI - stvarna pristojnost - spor med operaterji - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - stranka z interesom - uporabnik - zavrženje vloge
AJPES-a ni mogoče šteti kot uporabnika v smislu določbe 129. člena ZEKom. Prav tako AJPES-a ni mogoče opredeliti kot uporabnika v skladu z 42. točko 3. člena ZEKom, saj zgolj posreduje v elektronsko vročanje sodne in upravne odločbe.
Obveznost posredovanja v elektronsko vročanje sodnih in upravnih odločb preko vseh ponudnikov te storitve iz ZEKom oziroma iz na njegovi podlagi izdanih predpisov ne izhaja. Zato toženka ni pristojna za rešitev tega spora med tožnico in AJPES-om.
spor med operaterjem in končnim uporabnikom - spor v zvezi s sklenjeno pogodbo - splošni pogoji poslovanja - postopek prijave - cena storitve
S podpisom naročniške pogodbe je tožnik soglašal s priloženimi pogodbenimi pogoji – širokopasovni dostop in zagotovil, da so vsi podatki točni in resnični, ter potrdil, da je v celoti seznanjen s splošnimi pogoji za opravljanje storitev ... in splošnimi pogoji za uporabo telefonskih storitev ....
V času obravnavanega spora so nedvomno veljali Splošni pogoji A. za opravljanje storitev PSTN, ISDN in ..., in pod pogoji katerih bi tožnik moral svojo reklamacijo operaterju prijaviti na tam določen način iz 35. člena. (Očitno) napačna navedba imena splošnih pogojev v pogodbi pa še ne pomeni, da za tožnika splošni pogoji sploh ne veljajo, saj so del naročniške pogodbe, njihova neveljavnost pa bi pomenila (tudi) neveljavnost sklenjene naročniške pogodbe med tožnikom in operaterjem, ker potem le-ta ne bi vsebovala vseh predpisanih obveznih vsebin iz prvega odstavka 85. člena ZEKom.
Vsak končni uporabnik ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterjev v zvezi z dostopom do storitev ali njihovim izvajanjem ali zaračunavanjem na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater. Ker takega zahtevka tožnik ni podal, je odločitev o zavrženju pravilna.
operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - nadzor nad izvajanjem obveznosti - obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe - upoštevanje rokov - obveznost enakega obremenevanja - storitev kolokacije - storitev odpravljanja napak - obveznost enakega obravnavanja - obveznost stroškovnega računovodstva - cena stroškov infrastrukture
Naložene obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo ne smejo pomeniti takega bremena zanj, da bi naložena regulacija bila razlog za zaviranje razvoja učinkovite konkurence. Učinki naložene regulacije morajo biti sorazmerni z bremenom, ki ga z naloženo regulacijo nosi operater s pomembno tržno močjo ter biti v smislu cilja, ki ga regulacija zasleduje, tudi učinkoviti.
Obstoj regulacije zagotavlja želeno stanje na trgu, torej prav zaradi njene učinkovitosti obstoječe regulacije ni opravičljivo opustiti.
Izpodbijana odločba je pomanjkljiva, ker ne vsebuje obveznih sestavin obrazložitve, oz. konkretneje ne vsebuje navedbe dejanskega stanja, ki je narekovalo uporabo materialno pravnih določb, na podlagi katerih organ lahko spremeni odločbo.
Obrazložitev odločbe mora obsegati (med drugim) ugotovljeno dejansko stanje in dokaze ter razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka in je po ZUS-1 razlog za odpravo odločbe.
Da je tožena stranka mogla sprejeti odločitev o spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, bi morala ugotoviti relevantno dejansko stanje v zadevi v obrazložitvi odločbe to tudi argumentirati. Prav tako bi morala navesti tudi razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Pomanjkljivost odločbe, zaradi katere ni mogoč preizkus njene materialne zakonitosti, pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
elektronske komunikacije - operater s pomembno tržno močjo - naložitev obveznosti operaterju s pomembno tržno močjo - obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja - nadzor nad izvajanjem obveznosti - postopek nadzora - izrek odločbe
V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila tožeči stranki kot operaterju s pomembno tržno močjo z izpodbijano odločbo, izdano v postopku nadzora izpolnjevanja obveznosti enakopravnega obravnavanja, pravilno in v skladu z regulatorno odločbo naložena obveznost, da v okviru širokopasovnega dostopa z bitnim tokom zagotovi takšno funkcionalnost IP/MPLS omrežja, kot jo za potrebe zagotavljanja storitve povezovanja v navidezna zasebna omrežja (VPN-IP/MPLS) svojim končnim uporabnikom na maloprodajnem trgu omogoča sama sebi.
Tožena stranka v izreku regulatorne odločbe ni bila dolžna eksplicitno našteti, katere konkretne operaterske dostope do omrežja tožeče stranke je le-ta dolžna zagotoviti, temveč je jasno in določno navedeno, da mora zagotoviti operaterske dostope do svojega omrežja v enakovrednih okoliščinah, z uporabo enakovrednih pogojev dostopa do omrežja. To pomeni, da mora pri zagotavljanju storitve dostopa z bitnim tokom drugim operaterjem, ki zagotavljajo širokopasovne storitve končnim uporabnikom, zagotoviti takšne dostope do svojega omrežja (torej v takšnih okoliščinah in pod takšnimi pogoji, storitve enake kakovosti ter enako kakovostne in istočasne informacije), ki jih omogoča sami sebi oziroma svojim partnerskim družbam.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - stvarna pristojnost agencije
Sodišče sodi, da pri vprašanju dolžnosti obveščanja uporabnika s strani operaterja o prekoračitvi pogodbeno zagotovljenega prenosa podatkov, kar je v tej zadevi sporno, ne gre za vprašanje dostopa do storitev oziroma vprašanje izvajanja storitev ali zaračunavanja le-teh. Iz tega pa sledi, da tožena stranka ni pristojna za obravnavanje oziroma reševanje tega spora in je ravnala pravilno, ko je z izpodbijanim sklepom na podlagi določbe 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP predlog tožeče stranke zavrgla.
ZEKom člen 85, 92, 92/1, 92/7, 129. ZUP člen 129, 129/2.
telekomunikacije - spor med končnim uporabnikom in operaterjem - stvarna pristojnost
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da v obravnavanem primeru ne gre za uporabniški spor v smislu 92. člena ZEKom. Med strankami namreč ni sporno, da je stranka z interesom tožeči stranki nudila zahtevano storitev. Sodišče meni, da je tožena stranka iz navedb tožeče stranke v predlogu za rešitev spora z dne 1. 12. 2010 pravilno ugotovila, da je tožeča stranka ugovarjala zvišanju mesečne naročnine in zaračunavanju digitalnega dostopa na optičnem omrežju. Tožeča stranka je z nasprotovanjem spremembi cen torej po vsebini ugovarjala spremembi naročniške pogodbe. Spor iz naročniške pogodbe pa ni uporabniški spor iz 92. člena ZEKom, temveč spor iz premoženjskega oziroma civilnopravnega razmerja, ki se obravnava pred sodiščem splošne pristojnosti.
Če tožena stranka ni bila pristojna za reševanje predmetnega spora, je morala tožničin predlog za rešitev spora zavreči. Ker je pristojnost procesna predpostavka, ki mora biti podana ves čas postopka, je lahko predlog zavrgla tudi, če ga je že poslala v izjasnitev stranki z interesom.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - predčasna prekinitev naročniške pogodbe - plačilo pogodbene kazni - upravna zadeva
Nobena od strank spora, ne končni uporabnik ne operater ne zatrjujeta, da gre za spor glede dostopa do storitev, ki so predmet naročniške pogodbe, ali njihovega izvajanja oziroma njihovega zaračunavanja, zato je toženka pravilno ugotovila, da je v tem primeru sporno zaračunavanje ugodnosti, ki jo je tožnik prejel ob subvencioniranem nakupu telefonskega aparata in kar mora sedaj poravnati, ter v posledici tudi pravilno zaključila, da ni pristojna za reševanje tega spora.
Vodenje postopka z eno stranko brez predhodnega javnega razpisa ZEKom določa, torej je dopusten. Njegova izvedba pa je pogojena z ugotovitvijo tožene stranke, ki jo naredi na podlagi odziva zainteresirane javnosti, na podlagi javnega poziva, zato je bilo treba presoditi predlog za obnovo postopka na način, kot bi tožena stranka presodila odziv tožeče stranke na javni poziv in na tej podlagi ugotoviti, ali ima tožeča stranka pravni interes za sodelovanje v postopku, ki je bil voden.
Tožena stranka je pravilno vodila postopek dodelitve spornih radijskih frekvenc z eno stranko, v katerem tožeča stranka ni imela položaja aktivne stranke, niti ne bi bila upravičena do statusa stranskega udeleženca. Upravičeni predlagatelj obnove po določbi 261. člena ZUP pa je lahko le subjekt, ki bi v upravnem postopku bil upravičen sodelovati.
Ugotovitev, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za obveznost tožene stranke, da izvede postopek javnega razpisa kot postopka, v katerem bi pod enakimi pogoji imeli možnost sodelovanja ponudniki ter bi bil zaključen z upravnim postopkom, v katerem bi imeli položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe in v katerem bi bila izdana ena ali več odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Nasprotna ugotovitev, da bodo dostopne vsem interesentom, je podlaga za zakonito izključitev postopka z javnim razpisom ter vodenje postopka z eno stranko.
Tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa za sodelovanje v postopku dodelitve frekvenc v radiofrekvenčnem pasu od 1950 MHz do 1955 MHz in od 2140 MHz do 2145 MHz, ki so bile z ODRF št. 657509 dodeljene družbi C. Bistveno je, da je že imetnica frekvenc za UMTS v pasu 2100 MHz in do dodatne dodelitve enakovrstnih frekvenc ni upravičena. Ob neizkazanem pravnem interesu za vložitev predloga za obnovo postopka je tožena stranka predlog za obnovo postopka pravilno zavrgla.
vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje - vračilo vlaganj - višina vračila - exceptio illegalis
Ob upoštevanju tako 6. člena ZVVJTO kot tudi 4. člena istega zakona, ki določa način izračuna vračila, je toženka s 4. členom Pravilnika o postopkih vračanja v javno telekomunikacijsko omrežje dejanskim končnim upravičencem na območju Občine Žužemberk presegla okvir, ki ji ga nalaga zakon. Toženka je namreč v tem členu določila delež 40%, ki ji pripada zaradi vlaganj njene pravne prednice, pri čemer zneska oziroma deleža vlaganj ni v ničemer izkazala. Sodišče je zato o utemeljenosti tožbe odločilo brez upoštevanja z zakonom neskladnih členov Pravilnika in ugotovilo, da toženka v ZVVJTO ni imela podlage za izračun zneska vračila, kot izhaja iz izpodbijane odločbe, torej za zadržanje 40% sicer pravilno izračunanega zneska,ki pripada tožniku.