ZBPP člen 12, 13. ZSVarPre člen 24, 27. ZUS-1 člen 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - vrednost nepremičnine - tožbena novota
Kljub temu, da se po 12. členu ZBPP v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja finančni položaj, če prosilec prejema denarno socialno pomoč, to še ne pomeni, da je pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči izpolnjen, saj sme pristojni organ za brezplačno pravno pomoč upoštevati tudi premoženjsko stanje, ker je taka ustaljena sodna praksa tako upravnega kot vrhovnega sodišča.
Tožnica v tožbi navaja, da je sama dala izdelati cenitev nepremičnine sodni cenilki, ki pa je sodišče iz procesnih razlogov ne more upoštevati, saj eden izmed pogojev iz 52. člena ZUS-1 ni podan in sicer pogoj, da je nov dokaz (cenitev) obstajal že v času odločanja na prvi stopnji postopka. Cenitev je bila namreč opravljena že po izdaji odločbe.
mednarodna zaščita - pogoji za priznanje mednarodne zaščite - verodostojnost prosilca - dvom v identiteto prosilca
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijanega akta za vsako nekonsistentnost posebej navedla, v čem se kaže neskladje ali nekonsistentnost, da je bil tožnik z vsemi neskladji seznanjen in kako jih je poskusil pojasniti in zakaj meni, da njegove pojasnitve niso bile prepričljive.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - odškodninska tožba
Tožeča stranka ni določno navedla ravnanj, s katerimi bi ji naj bila povzročena škoda in ni navedla, kaj natančno naj bi prestavljajo napačno zdravljenje, niti ni pojasnila, kakšna škoda naj bi ji bila povzročena. Zato ni izkazala zadostne verjetnosti za uspeh morebitne odškodninske tožbe zoper bolnišnico.
Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve „Regionalni razvojni programi“ razvojne prioritete „Razvoj regij“ operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007- 2013 za obdobje 2013-2014 poglavje 9, točka 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - pogoji javnega poziva - namen javnega poziva
Ni v skladu z namenom javnega poziva, da se sofinancirajo projekti, ki že v naprej ne izkazujejo zahtevanih pogojev ter da se v takšnem primeru neuspešnost projekta prepusti ukrepom v okviru predvidenih sankcij zaradi nerealizacije namena projekta po končani izgradnji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek
Določba 24. člena ZBPP organu za brezplačno pravno pomoč nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu. V primeru, ko je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, mora pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oziroma v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, oziroma v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.
Tožena stranka je pri svoji odločitvi upoštevala relevantne okoliščine konkretne zadeve, tako težo kaznivega dejanja, zapletenost postopka glede na obravnavanje pravno zapletenih vprašanj, zahtevno izvedbo dokaznega postopka ter druge konkretne okoliščine, ki kažejo na to, da se je tožnica v kazenskem postopku sposobna sama zagovarjati in braniti svoje interese.
dohodnina - dohodnina od dobička iz kapitala - čas odsvojitve kapitala
Za čas pridobitve kapitala in za čas njegove odsvojitve je pomemben pravni posel oziroma pravni akt, s katerim se izkazuje lastništvo nad pridobljenim kapitalom. Ni torej pomembno dejansko lastništvo, ki ga smiselno uveljavlja tožnik, pač pa pravni posel oziroma pravni akt, s katerim se izkazuje lastništvo nad pridobljenim kapitalom oziroma njegova odsvojitev.
Določitev datuma sklenitve pogodbe, ki se po določbi 102. člena ZDoh-2 šteje za čas odsvojitve kapitala, je zakonska izjema od siceršnjega pravila, ki velja za obdavčenje fizičnih oseb z dohodnino in po katerem se obdavčuje prejem oziroma izplačilo dohodka. Zato tožnikovo sklicevanje na 15. člen ZDoh-2 ni utemeljeno.
obnova postopka - obnova postopka po uradni dolžnosti - predlog za obnovo postopka - nejasna vloga
V interesu stranke ni mogoče uradoma obnavljati postopka, ker lahko stranka, v kolikor so za to izpolnjeni pogoji, sama varuje svoje pravice in pravne koristi v obnovi postopka, če tak postopek predlaga. Glede na navedeno tožeča stranka (občina) ni oseba, ki bi lahko predlagala postopek obnove po uradni dolžnosti v smislu prvega odstavka 261. člena ZUP.
Vendar je bila tožeča stranka v postopku denacionalizacije stranka postopka, ki je imela lastnost zavezanke. Iz njene zahteve z dne 1. 2. 2013 in njene dopolnitve z dne 11. 12. 2013 ni mogoče z gotovostjo sklepati, da je tožeča stranka vložila samo zahtevo za obnovo postopka po uradni dolžnosti. Iz obeh zahtev in vložene pritožbe je namreč mogoče razbrati tudi, da je tožeča stranka podala tudi predlog za obnovo postopka na podlagi 4. točke 260. člena ZUP, ki ga je utemeljila svojim pravnim interesom za obnovo postopka. Navedeno po presoji sodišča pomeni, da sta bili zahtevi z dne 1. 2. 2013 in z dne 11. 12. 2013 nejasni, zato bi morala tožena stranka, ob upoštevanju določbe 66. člena ZUP, ravnati skladno z določbo 67. člena ZUP in tožečo stranko pozvati, da organu pojasni, ali vlaga tudi predlog za obnovo postopka kot stranka denacionalizacijskega postopka in v takem primeru od tožeče stranke tudi zahtevati, da tak predlog dopolni z vsemi podatki, ki bi organu v skladu z določbo 267. člena ZUP dopuščali izvedbo predhodnega preizkusa predloga.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
Ne glede na finančne okoliščine, ki so pri tožniku nedvomno izkazane, mora biti poleg finančnega pogoja kumulativno izpolnjen tudi pogoj iz 24. člena ZBPP, to pa je, da ima zadeva verjeten izgled za uspeh. Pogoj iz 24. člena ZBPP v predmetni zadevi ni izkazan.
avtorsko pravo - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - začasna tarifa - glasba
Določbo četrtega odstavka 156. člena ZASP je treba razlagati tako, da je določba podlaga za določitev Začasne tarife le v primeru, da tarifa za neko vrsto uporabe kabelskih del še ni bila določena.
Tožnikovo poslovno vedenje nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti, ki od njega zahteva ravnanje skladno s pravili s področja varstva potrošnikov. Poslovna praksa tožnika je v razmerju do potrošnikov takšna, da utegne povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel, s čimer lahko povzroči tudi oškodovanje potrošnikov. Tožena stranka naročniška razmerja sklepa oz. podaljšuje na način oz. s takšno intenzivnostjo, da je bistveno omejena sposobnost potrošnikov, da z ustrezno lastno voljo sprejmejo samostojne odločitve. Gre za aktivno ravnanje tožnika, saj pride pobuda z njegove strani. Ne gre za lastno pobudo potrošnika. Potrošnik ni seznanjen s ponudniki konkurenčnih operaterjev, ki so nujni za svoboden sprejem odločitve o sklenitvi oz. podaljšanja naročniškega paketa. Tožnik je močnejša stranka in izkorišča zaupanje potrošnikov sebi v prid. Zato je odločitev pravilna, ko se je tožniku prepovedala uporaba nepoštene poslovne prakse.
nujna brezplačna pravna pomoč - dokazilo o izpolnjevanju pogojev - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - vrnitev neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči - rok za izdajo odločbe o vračilu neupravičeno prejete BPP
Organ za BPP ima vrnitveni zahtevek na podlagi določbe drugega odstavka 43. člena ZBPP že na podlagi ugotovitve, da tožnik v predpisanem roku 8 dni ni predložil dokazil, s katerimi bi po tem, ko mu je bila odobrena nujna BPP, lahko izkazal izpolnjevanje z zakonom predpisanih pogojev za dodelitev BPP; v takem primeru namreč izplačana sredstva štejejo za neupravičeno prejeto BPP, in jih je prejemnik dolžan vrniti.
Neupravičeno prejeta BPP se po ZBPP vrača, ne da bi zakon na okoliščine, da pred izplačilom ni bila izkazana upravičenost do BPP, vezal kakšne posledice. Organ za BPP izpolnjevanja pogojev ni nikoli ugotavljal, ker tožnik ni predložil dokazil, kot jih je bil po ZBPP dolžan predložiti ter je bil k temu zavezan tudi s samo odločbo o dodelitvi nujne BPP.
Iz določb 36. in 43. člena ZBPP niti iz drugih določb tega zakona ne izhaja, da bi moral organ izdati odločbo o vračilo neupravičeno prejete nujne BPP v določenem roku. Organ je odločbo o vračilu neupravičeno prejete BPP v višini izplačanih stroškov izvajalcu mogel izdati v času, kot jo je izdal.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - zavezanec za plačilo - neposredni uporabnik zemljišča - najemnik
Zavezanec za plačilo dajatve, ker se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, je neposredni uporabnik tega zemljišča oziroma stavbe ali dela stavbe, ki ima dejansko in pravno možnost uporabe nepremičnin.
Tožnik je vložil tožbo po izteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, zato jo je sodišče na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 kot prepozno zavrglo.
ZIKS-1 člen 79, 79/1, 81, 81/1, 81/2. ZUS-1 člen 40, 40/3.
izvrševanje kazenskih sankcij - premestitev v drug zavod - razlogi varnosti - odločanje po prostem preudarku - obrazložitev odločbe - mnenje matičnega zavoda - bistvena kršitev pravil upravnega postopka
Obsojenec lahko s prošnjo za premestitev v drug ZPKZ iz razlogov varnosti uspe, če mu v matičnem zavodu ni mogoče zagotoviti ustrezne varnosti pri prestajanju kazni. O tem se mora zavod, v katerem obsojenec prestaja kazen, opredeliti v mnenju, ki ga mora podati v postopku, začetem s prošnjo obsojenca, in to dovolj konkretno. Le takšno mnenje namreč prvostopenjskemu organu daje ustrezno podlago za odločanje o prošnji za premestitev. Pri tem ima organ, ki odloča po prostem preudarku, široko polje proste presoje, nenazadnje mora upoštevati razmere in možnosti v drugih zavodih. Tudi zato na mnenje zavoda, v katerem obsojenec prestaja kazen, ni vezan; vendar pa mora, če odloči v nasprotju z njim, navesti razloge za to in dovolj konkretno utemeljiti, da je obsojencu v matičnem zavodu zagotovljena ustrezna varnost pri prestajanju kazni. Le tako je namreč mogoč sodni preizkus zakonitosti odločitve.
Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev člen 2, 2/1, 2/1-7.
GERK - izbris GERK iz evidence kmetijskih gospodarstev - pravica do uporabe zemljišča - služnost
Sporno med strankami je, ali je tožnica dokazala drugo pravno podlago, ki je močnejša od volje lastnika, da se njena GERK-a, ki sta vrisana na spornih parcelah, izbrišeta. Tožnica „druge pravne podlage“ ni izkazala. Nesporno v zemljiško knjigo služnost tožnice na navedenih parcelah ni bila nikoli vpisana, saj tožnica tega niti ne zatrjuje. Le vpis teh pravic v zemljiško knjigo bi lahko predstavljal ustrezno „drugo pravno podlago“, iz katere bi izhajala pravica do uporabe spornih zemljišč s strani tožnice. Kolikor tožnica meni, da je imela ob času nacionalizacije spornih zemljišč pravico služnosti na le-teh, bi morala s sprožitvijo ustreznega sodnega postopka dokazati obstoj služnosti. Obstoja deležnih pravic na spornih parcelah, vpis katerih v register tožnica zatrjuje in dokazuje v tem postopku, pa ni mogoče enačiti z vpisom služnosti v zemljiško knjigo.
davek od drugih dohodkov - posojilna pogodba - verodostojna knjigovodska listina
Tožnik ni uspel dokazati, da je bilo sporno nakazilo 245.000,00 EUR posojilna pogodba. Če bi šlo v konkretnem primeru v resnici za posojilno pogodbo oziroma za posojeni znesek, je zadeva po presoji sodišča precej nelogična, saj naj bi tako tožnik sredstva posodil nekomu, ki mu je dolžan 725.000,00 EUR. Prav tako je nelogično dejstvo, da bi tožnik posloval na način, da bi sam izterjeval terjatve svojih dolžnikov in izterjane zneske skupaj z obrestmi nakazoval B.B., sam pa bi se zadovoljil s pogodbeno vrednostjo odstopljenih terjatev.
Posamezni poslovni dogodek je lahko davčno priznan le, če temelji na pravilnih in verodostojnih knjigovodskih listinah. Poslovni dogodki se tako v smislu presoje vsebine, ki jo izkazujejo, ugotavljajo in presojajo glede na knjigovodske listine ali na pravno relevantna dejstva. Sodišče ugotavlja pri knjigovodstvu tožnika neupoštevanje Slovenskih računovodskih standardov, ki že v uvodu določajo temeljne računovodske predpostavke in kakovostne značilnosti računovodenja, po katerih se pri računovodskem poročanju zahtevata resničnost in poštenost predstavljanja. Tožeča stranka s tem, ko je v svojih knjigovodskih izkazih znesek 245.000,00 EUR najprej izkazala kot izterjana sredstva, potem pa kot posojilno pogodbo, ni zadostila pogojem SRS in 31. člena ZDavP-2.
ukrep tržnega inšpektorja - stvarna napaka - obstoj stvarne napake - vračilo dela plačanega zneska za opravljeno storitev pokrivanja ostrešja
Dopis z dne 2. 7. 2012 je imel vsebino, kot jo predpisuje določba drugega odstavka 37.a člena ZVPot, zato se vprašanje pravočasnosti grajanja, ki teče od odkritja napake, in ne od prevzema storitve kot navaja tožnik, sploh ne pojavi oziroma je bilo grajanje nedvomno pravočasno. Dopis je bil poslan v roku, ki ga zakon predvideva, zato prvostopenjski organ ni kršil podanosti predpostavk za začetek postopka, kar je predpogoj, da je podjetje dolžno odgovoriti na potrošnikovo zahtevo, ki je pogoj za izdajo odločbe (drugi odstavek 71. člena ZVPot). Ugotovitev, da obstoj napake ni sporen (da tožnik na potrošnikovo zahtevo ni pisno odgovoril), je naslednji pogoj za izrek inšpekcijskega ukrepa iz 71. člena ZVPot, ki temelji na dejstvu, da potrošnik storitev pravočasno graja. Prvostopenjski organ je na podlagi popolno ugotovljenega dejanskega stanja prišel do ugotovitve, da je bila storitev tožnika nepravilno opravljena, kar je bila podlaga, da ugodi zahtevi potrošnika, postavljeni z dopolnitvijo zahtevka, v skladu z določbo prvega odstavka 38. člena ZVPot. Tožnik kot izvajalec storitve je zavezan stroki ter bi moral, kolikor se je bil dolžan držati neobičajnih navodil potrošnika, to zapisati, kolikor bi se želel svoje odgovornosti razbremeniti.
ZUP člen 67. Uredba o energetski infrastrukturi 23a.
deklaracija za proizvodno napravo - zavrženje zahteve za izdajo deklaracije - vsebina zahteve - uporabno dovoljenje - poziv k dopolnitvi vloge
Prvostopenjski organ je pravilno uporabil določbo drugega odstavka 66. člena ZUP. Sestavni del vloge za izdajo deklaracije za proizvodno napravo MFE je tudi v 3. točki vloge zahtevana priloga, to je uporabno dovoljenje, ki pa ga tožeča stranka vlogi ni priložila. Upravni organ je zato ravnal pravilno, ko je od tožeče stranke zahteval dopolnitev vloge s predložitvijo kopije uporabnega dovoljenja za proizvodno napravo ali dokazilo, da gre za proizvodno napravo v skladu z 23 a. členom Uredbe o energetski infrastrukturi, za katero ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja.
ZUreP-1 člen 93, 93/1, 100, 100/1, 110, 110/2. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10. EZ člen 59.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - javna korist - objekt gospodarske infrastrukture - gradbeni namen - nov objekt
Daljnovod je objekt gospodarske javne infrastrukture in kot objekt celota stebrov in električnih vodov.
Ker bo obstoječi daljnovod kot objekt odstranjen, je logičen zaključek, da bo zgrajen nov objekt. Ker bi bilo TOREJ treba šteti, da gre za nov objekt, bi organ moral ugotavljati, ali je izkazana javna korist za služnost zaradi izgradnje objekta – daljnovoda po predlagani trasi, po določbi drugega odstavka 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona, kot to izhaja iz 100. člena ZUreP-1. To pa pomeni, da bi bilo treba javno korist ugotavljati glede na predvidenost gradbenega posega v ustreznem prostorskem aktu iz tretjega odstavka 93. člena ZUreP-1 (v povezavi s 109. členom ZPNačrt), kot trdi tudi tožnica, ter da javne koristi ni mogoče izkazovati na tak drug način, kot to meni stranka z interesom.