ZDDPO-2 člen 8, 8/13, 8/15, 70, 70/1, 70/1-6. ZUP člen 169, 171.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji - davčni odtegljaj - plačila za storitve osebam v državah z ugodnejšo obdavčitvijo - relevantna stopnja obdavčitve dobička družb - seznam držav z ugodnejšo obdavčitvijo - javna listina - objava seznama - plačila za turistične storitve - primernost zakonske ureditve - davčno priznani odhodki
Tožbenih navedb in dokazov, s katerimi tožnica, ne da bi za to navedla opravičljiv razlog, prvič šele v upravnem sporu ugovarja in dokazuje nepravilnost podatkov iz seznama držav z ugodnim davčnim režimom, sodišče kot nedopustnih tožbenih novot ni upoštevalo. V tej zvezi poudarja le, da je skladno z določbami ZDDPO-2 relevantna splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička družb v državi nerezidenta in ne splošna povprečna stopnja obdavčitve oziroma stopnja obdavčitve, ki ji je podvržen prejemnik plačila.
V zvezi s pravno naravo seznama držav z ugodnejšo obdavčitvijo Ministrstva za finance in njegovo dokazno vrednostjo sodišče ugotavlja, da se tako določitev vira kot način obdavčitve z davčnim odtegljajem navezuje na plačilo storitev osebam s sedežem ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva v državah z ugodnejšo obdavčitvijo in da sta pogoja v zvezi z (nižjo) obdavčitvijo dva: splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve nižja od 12,5% in objava države na seznamu iz 8. člena ZDDPO-2. Objava na seznamu torej ne zadošča, temveč mora biti izpolnjen tudi dejanski pogoj nižje obdavčitve, ki pa se že spet dokazuje s seznamom, ki v tem pogledu predstavlja javno listino, kar pomeni, da se šteje za resnično tisto, kar seznam izkazuje. Na davčnem zavezancu je, če trdi nasprotno, da dokaže, da podatki iz seznama niso pravilni.
Seznam držav z ugodnejšo obdavčitvijo ni predpis, zato se tožnica neutemeljeno sklicuje na določbe 154. člena Ustave in zato tudi nima prav, ko meni, da bi moral biti seznam objavljen v Uradnem listu, oziroma ko zahteva, da se v nasprotnem primeru sproži postopek za oceno ustavnosti pred Ustavnim sodiščem. Ker ne gre za predpis, zadostuje objava na spletnih straneh, ki je predpisana v petnajstem odstavku 8. člena ZDDPO-2 in ki po presoji sodišča daje zadostno pravno varnost davčnim zavezancem.
Določbe trinajstega odstavka 8. člena in 70. člena ZDDPO-2, ki so veljale v inšpiciranem obdobju, ne omogočajo razlage, da plačila za turistične storitve, opravljene osebam s sedežem ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva v državah z nižjo obdavčitvijo, glede na namen zakonodajalca obdavčitvi z davčnim odtegljajem niso (bile) podvržene. Zakonska ureditev, na kateri temelji izpodbijana odločba, je bila sicer kasneje z ZDDPO-2I spremenjena, vendar iz razloga primernosti in ne morda zaradi nejasnosti ali neustavnosti dotedanje zakonske ureditve. Namen zakonodajalca je pri razlagi zakona sicer treba upoštevati, vendar le v okviru zakonskega besedila, ki sodišče kot razlagalca v celoti zavezuje. Primernosti zakonske ureditve pa sodišče ni pristojno presojati, saj je v izključni pristojnosti zakonodajalca, ki je v skladu s to svojo pristojnostjo zakonsko ureditev kasneje kot neprimerno tudi spremenil.
Utemeljen ni niti ugovor, da je izpodbijana odločba nezakonita, ker z njo naložena davčna obveznost tožnici ni priznana med davčnimi odhodki. Plačnik davka davčni odtegljaj odtegne v breme dohodka davčnega zavezanca. Če davčnega odtegljaja plačnik davka ne odtegne in ne plača, se mu davčni odtegljaj naloži v plačilo, ima pa pravico ta znesek izterjati od davčnega zavezanca, ki mu je bil izplačan dohodek, od katerega davčni odtegljaj ni bil odtegnjen. Odhodki, ki so neposredno povezani z obdavčenimi prihodki tožnice, so stroški storitev po prejetih računih nerezidentov (torej bruto dohodek prejemnika) in ne davek, ki ga je tožnica po izpodbijani odločbi dolžna plačati zato, ker je v korist prejemnika dohodka izplačala za davčni odtegljaj nezmanjšani znesek, torej dohodek v bruto znesku.
DDV - predhodni preizkus tožbe - odprava odločbe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Odločba drugostopenjskega organa, s katero je odločeno, da se odločba prvostopenjskega organa odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek oziroma, da se odločba odpravi, ni upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Ker je bil prvostopenjski akt odpravljen, je nastopilo pravno stanje, ko o zahtevi tožnikov sploh še ni bilo odločeno in bo odločanje o navedeni zahtevi predmet ponovnega odločanja pred prvostopenjskim organom. Zato v zadevi niso izpolnjene procesne predpostavke za tožbo zoper drugostopenjski akt.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 90, 115, 115/2. ZKme-1 člen 57, 57/2, 57/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - materialni rok
Rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev po svoji naravi oziroma vsebini materialni, prekluzivni rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice zahtevati določena upravičenja, v tem primeru, izplačilo sredstev, in ne procesni rok, kot to napačno meni tožnik. Tožnik bi moral svoj drugi zahtevek (glede na obveznosti vložitve zahtevkov v tekočem letu in predvideno dinamiko vložitve drugega zahtevka, ki izhaja iz odločbe o pravici do sredstev) vložiti do 31. 12. 2011, ne glede na to, ali je bil ta dan dela prost dan ali ne, ker se tak rok (materialni, prekluzivni rok) izteče na točno določen dan in se na ta način ne podaljša kot se procesni rok. Ker pa je bil rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev določen tudi v sami odločbi o pravici do sredstev, ki jo je tožnik nedvomno prejel in je pravnomočna, se tožnik tudi ne more sklicevati, da s tem ni bil seznanjen oziroma da tako ni bilo nikjer določeno.
Davčni zavezanec mora že v davčni napovedi navesti podatke, ki so potrebni za odmero davka in davčni nadzor. Davčno napoved lahko popravi najpozneje do izdaje davčne odločbe. Po njeni izdaji pa je zavezanec posamezno olajšavo upravičen uveljavljati kot novoto tudi še v pritožbenem postopku. Pri tem se, ker ZDavP-2 tega vprašanja specialno ne ureja, dopustnost pritožbenih novot tudi v davčnem postopku presoja na podlagi tretjega odstavka 238. člena ZUP, po katerem se kot pritožbeni razlogi upoštevajo, če so obstajale v času odločanja na prvi stopnji in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti na obravnavi.
V konkretnem primeru je imel tožnik v davčnem postopku pooblaščenca za zagotovitev varstva svojih pravic. Odločba je bila izdana brez posebnega ugotovitvenega postopka, saj je imel davčni organ na razpolago podatke davčne napovedi oziroma uradne podatke, ki so bili potrebni za izdajo odločbe. Podano dejansko stanje tako po presoji sodišča ni bilo takšno, da bi terjalo ukrepanje davčnega organa po 7. členu ZUP.
DDV - odbitek DDV - odmera DDV - davčno obdobje - prekluzivni rok
Na podlagi drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 davčni zavezanec opravi odbitek davka tako, da od skupnega zneska DDV, ki ga dolguje za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se lahko uveljavlja v skladu s prvim odstavkom tega člena. Če davčni zavezanec ne opravi odbitka DDV v tem davčnem obdobju, lahko odbije ta znesek DDV kadarkoli po tem davčnem obdobju, vendar ne pozneje kot v zadnjem davčnem obdobju koledarskega leta, ki sledi letu, v katerem je pridobil pravico do odbitka DDV.
ZDDPO-2 člen 12, 12/1, 12/2, 12/5, 70, 70/1, 70/1-5. ZDavP-2 člen 4, 59.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - davčni odtegljaj - osnova za davčni odtegljaj - stroški priprave predstav
V obravnavanem primeru se je gostovanje umetnikov iz Rusije opravilo po programu kulturnega sodelovanja med državama. Pogoji za davčno oprostitev iz tretjega odstavka 17. člena konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja so podani le, če je poleg tega, da gre za program kulturnega sodelovanja, obisk izkazan in v celoti financiran z javnimi sredstvi s strani države rezidentstva nastopajočega izvajalca; sicer ima Slovenija pravico do obdavčitve dohodka nastopajočega izvajalca glede na okoliščine primera. Vprašanje, ki ostaja sporno v zadevi in se obravnava v tej sodbi je, ali lahko tožnik kot prejemnik storitve pri postopku odtegnitve na viru (davčni odtegljaj) odbije stroške poslovanja, ki so izvajalcu storitve nastali v povezavi s tem dohodkom.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kaznivo dejanje - nevarnost za javni red in varnost
Pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili je utemeljen razlog za zavrnitev prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi 4. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, saj potrjuje obstoj resnih razlogov za sum, da utegne tožnik pomeniti nevarnost za javni red in varnost.
Uredba (EU) št. 265/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marec 2010 o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z gibanjem oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje člen 25, 96.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - Schengenski informacijski sistem - prepoved vstopa v Schengensko območje
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS iz razloga zaposlitve in dela. Zoper tožnika je namreč Švica v Schengenskem informacijskem sistemu razpisala ukrep prepovedi vstopa v Schengensko območje, iz odgovora švicarskih organov pa nesporno izhaja, da ne želijo, da tožnik vstopi na območje Schengena in da ne podpirajo izdaje dovoljenja za bivanje v katerikoli Schengenski državi, ne glede na to, da so podatke posredovali z uporabo obrazca M namesto z obrazcem N.
Javno povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobraževalnega primanjkljaja v šolskih letih od 2007/2008 do 2012/2013 točka 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja - javno povabilo - upravičeni stroški - sestava računa
Sodišče ugotavlja, da račun št. 2110891 sicer res ni sestavljen tako, kot konkretno predvideva primer računa, objavljen na spletni strani tožene stranke, saj v njem ni navedeno šolsko leto, na katero se nanaša. Vsi dokazi, ki jih je v postopku posredovala tožeča stranka, pa nedvomno izkazujejo, da se plačila nanašajo na šolsko leto 2011/2012 in da račun predstavlja drugi del računa št. 2110467, ki ga je tožena stranka priznala kot pravilnega in pravilno sestavljenega. Poleg tega pa je tožeča stranka v svoji vlogi (prijavni obrazec za Javno povabilo) podala tudi izjavo, da so vse navedbe, ki jih je podala, resnične in da ustrezajo dejanskemu stanju ter da dovoljuje toženi stranki, da pridobi podatke glede uveljavljenih stroškov izobraževanje. Glede na navedeno bi tožena stranka v primeru dvoma pri izvajalcu izobraževanja lahko preverila, ali so podatki o plačilu dejansko nanašajo na stroške izobraževanja, ki jih v postopku uveljavlja tožeča stranka. Tožena stranka je zato po presoji sodišča neutemeljeno zaključila, da tožeča stranka ni upravičena do sredstev na podlagi spornega računa.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Tožnik v prošnji za dodelitev BPP, kljub temu, da je bil pozvan na njeno dopolnitev, ni navedel pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, prav tako pa ni navedel niti, kakšne zelo hude posledice naj bi izpodbijana sodba zanj pomenila, zato je tožena stranka njegovo prošnjo utemeljeno zavrnila.
V obravnavanem primeru, ko je bila preiskava v zvezi s sporno družbo glede porekla uvoženega silicija končana (ta družba je bila v konkretnem postopku navedena v potrdilu o poreklu kot izvoznica blaga), je bilo carinskemu organu potrebno čakati do končanega poročila OLAF. Že pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo namreč nesporno ugotovljeno, da je navedena družba uvažala silicijevo kovino iz LR Kitajske in jo iz Tajvana ponovno izvozila v EU, brez predelave.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Davčni organ je utemeljeno uvedel davčno izvršbo zoper tožnika, saj je odločba, ki je pravni temelj za izvršbo, pravnomočna in izvršljiva. Ta odločba pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni bila niti spremenjena niti odpravljena, v postopku izvršbe pa ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki se izvršuje.
Tožnica je v obravnavanem primeru sklenila sodno poravnavo, s katero je pristala, da sama nosi svoje stroške postopka. Terjatev do nasprotnih strank tako ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na RS v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem pa je tožnica, glede na povsem enotno sodno prakso, postala glavna zavezanka za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za BPP, v celotni višini izplačanih stroškov, glede na to, da je s sklenjeno poravnavo pridobila tudi 1/4 nepremičnine v vrednosti 13.778,25 EUR.
ZBPP člen 37, 37/2. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, saj vrednost nepremičnin, ki jih ima v lasti ali solasti, brez nepremičnine v kateri živi, presega vrednost 13.780,00 EUR.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - rok za vložitev zahteve za povrnitev vlaganj - prepozna zahteva
Rok za vložitev zahteve za povrnitev vlaganj, določen v 26. členu ZDen-B, se je iztekel dne 5. 1. 1999 (odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998). Ker pa v zadevi ni sporno, da tožnica samostojnega zahtevka za povrnitev vlaganj pred 5. 1. 1999 ni podala, pač pa je prvič navedla, da bo zahtevala povrnitev vlaganj na ustni obravnavi dne 16. 5. 2002, je odločitev toženke, da je njena zahteva prepozna, pravilna in na zakonu utemeljena.
Objekt je že zaradi dozidav večji tako po tlorisnih dimenzijah kot tudi po višini. Lokacijski pogoji se v obravnavanem primeru ne bi spremenili, če bi npr. investitorka v objektu spremenila zgolj notranji razpored prostorov. Če gre, tako kot v obravnavanem primeru, za spremembo lokacijskih pogojev, pa investitorju ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - izostanek z glavne obravnave - zavrženje tožbe
K sklepanju sodišča, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora v konkretnem primeru, odločilno prispeva tožnikova samovoljna zapustitev območja Azilnega doma, medtem ko njegova odvetnica tudi ni obvestila sodišča, da bi ji tožnik v tej zvezi karkoli sporočil, oziroma, da bi ji bilo znano, kje bi se tožnik nahajal. Glede na vse navedeno je tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) pravnega interesa za vodenje upravnega spora v konkretnem primeru in s tem tudi, da sklep, ki ga tožnik izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegove pravice.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba Odvetniške tarife
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji, ne glede na to, ali se je ta kasneje nadaljeval v času veljavnosti tega zakona ali morebiti na drugi stopnji.
Dejstvo, da je teniško igrišče po naravi stvari namenjeno rekreaciji, samo po sebi še ne pomeni, da služi za opravljanje dejavnosti rekreacije. Če objekt ni namenjen opravljanju dejavnosti, temveč osebni rabi in leži ob objektu za bivanje, pa ga je po „obstoječi namembnosti“ mogoče uvrstiti le v skupino „za stanovanjske namene“.