davčna izvršba - davčna izvršba na denarna sredstva na računu pri banki - plačilna nezmožnost dolžnika - omejitev davčne izvršbe
Tožnik ne ugovarja nepravilnosti izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, pač pa poudarja svojo plačilno nezmožnost ter težko socialno in ekonomsko situacijo. To ni razlog za odpravo izpodbijanega sklepa, pač pa se pri sami izvršbi upošteva, da so posamezni denarni prejemki izvzeti iz izvršbe oziroma je davčna izvršba nanje omejena.
Uredba o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 člen 90, 115, 115/2. ZKme-1 člen 57, 57/2, 57/4.
neposredna plačila v kmetijstvu - izplačilo sredstev - rok za vložitev zahteve - materialni rok
Rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev po svoji naravi oziroma vsebini materialni, prekluzivni rok, katerega zamuda ima za posledico izgubo pravice zahtevati določena upravičenja, v tem primeru, izplačilo sredstev, in ne procesni rok, kot to napačno meni tožnik. Tožnik bi moral svoj drugi zahtevek (glede na obveznosti vložitve zahtevkov v tekočem letu in predvideno dinamiko vložitve drugega zahtevka, ki izhaja iz odločbe o pravici do sredstev) vložiti do 31. 12. 2011, ne glede na to, ali je bil ta dan dela prost dan ali ne, ker se tak rok (materialni, prekluzivni rok) izteče na točno določen dan in se na ta način ne podaljša kot se procesni rok. Ker pa je bil rok za vložitev zahtevkov za izplačilo sredstev določen tudi v sami odločbi o pravici do sredstev, ki jo je tožnik nedvomno prejel in je pravnomočna, se tožnik tudi ne more sklicevati, da s tem ni bil seznanjen oziroma da tako ni bilo nikjer določeno.
davčna izvršba - neplačana globa za prekršek - sklep o izvršbi - sprememba izpodbijanega sklepa s strani drugostopenjskega organa - zastaranje - pretrganje zastaranja
Iz upravnih spisov, konkretno iz dopisa tržnega inšpektorja davčnemu organu in iz zapisa datoteke, ki jo je inšpektor posredoval na strežnik DURS, sledi, da je Tržni inšpektorat kot izdajatelj plačilnega naloga dne 10. 1. 2013 pri davčnem organu (prvič) predlagal prisilno izterjavo globe po nalogu. Pri tem predlogu gre za dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku, ki nedvomno meri na izvršitev tožniku za prekršek izrečene sankcije. S tem so izpolnjeni pogoji za to, da se zastaranje, ki je v teku, pretrga. Obveščanje kršitelja oziroma zavezanca za globo o dejanju, ki pretrga zastaranje, se po določbah 44. člena ZP-1 ne zahteva.
Drugostopenjski organ ima pooblastilo za spremembo izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi v 251. členu ZUP. Tožnik zato ne more uspešno ugovarjati, da je drugostopenjski organ prekoračil svoja pooblastila ter neupravičeno popravil opravilno številko in datum izvršljivosti izvršilnega naslova.
ZDDPO-2 člen 12, 12/1, 12/2, 12/5, 70, 70/1, 70/1-5. ZDavP-2 člen 4, 59.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev umetnikov in športnikov nerezidentov - davčni odtegljaj - osnova za davčni odtegljaj - stroški priprave predstav
V obravnavanem primeru se je gostovanje umetnikov iz Rusije opravilo po programu kulturnega sodelovanja med državama. Pogoji za davčno oprostitev iz tretjega odstavka 17. člena konvencije o izogibanju dvojnega obdavčenja so podani le, če je poleg tega, da gre za program kulturnega sodelovanja, obisk izkazan in v celoti financiran z javnimi sredstvi s strani države rezidentstva nastopajočega izvajalca; sicer ima Slovenija pravico do obdavčitve dohodka nastopajočega izvajalca glede na okoliščine primera. Vprašanje, ki ostaja sporno v zadevi in se obravnava v tej sodbi je, ali lahko tožnik kot prejemnik storitve pri postopku odtegnitve na viru (davčni odtegljaj) odbije stroške poslovanja, ki so izvajalcu storitve nastali v povezavi s tem dohodkom.
ZDDPO-2 člen 8, 8/13, 8/15, 70. ZUP člen 168, 169, 171.
davek od dohodkov pravnih oseb - obdavčitev dohodkov z virom v Sloveniji - davčni odtegljaj - plačila za storitve osebam v državah z ugodnejšo obdavčitvijo - relevantna stopnja obdavčitve dobička družb - seznam držav z ugodnejšo obdavčitvijo - javna listina - tuje pravo - primernost zakonske ureditve
Po določbi 70. člena ZDDPO-2 se davek izračuna, odtegne in plača po stopnji 15% od dohodkov rezidentov in nerezidentov, ki imajo vir v Sloveniji, in sicer po šestem odstavku (tudi) od plačil za storitve, če so plačila opravljena osebam, ki imajo sedež ali kraj dejanskega delovanja poslovodstva v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5% in je država objavljena na seznamu v skladu z 8. členom tega zakona. Po določbi trinajstega odstavka 8. člena ZDDPO-2 imajo vir v Sloveniji dohodki od storitev vseh vrst, ki se plačujejo osebam, ki so rezidenti držav z ugodno davčno ureditvijo, tudi v primeru, če rezidenta ne bremenijo, temveč jih rezident zgolj izplača. Dohodek od storitev vseh vrst po tej določbi zajema tudi plačila za storitve, ki ne predstavljajo prihodka prejemnika.
Tako določitev vira dohodka kot način obdavčitve z davčnim odtegljajem se navezujeta na plačilo storitev osebam s sedežem ali krajem dejanskega delovanja poslovodstva v državah z ugodnejšo obdavčitvijo. Pri tem sta pogoja v zvezi z (nižjo) obdavčitvijo dva: splošna oziroma povprečna nominalna stopnja obdavčitve nižja od 12,5% in objava države na seznamu iz 8. člena ZDDPO-2. Objava na seznamu torej ne zadošča, temveč mora biti izpolnjen tudi dejanski pogoj nižje obdavčitve, ki se dokazuje s seznamom, ki v tem pogledu predstavlja javno listino. To pomeni, da se šteje za resnično tisto, kar seznam izkazuje. Na stranki, ki trdi nasprotno, pa je, da dokaže, da ni tako in da podatki iz seznama niso pravilni. Načelo iura novit curia v upravnih postopkih za tuje pravo ne velja.
Zakonska ureditev, na kateri temelji izpodbijana odločba, je bila sicer kasneje spremenjena, tako glede določitve vira kot glede opredelitve storitev oziroma z njihovo omejitvijo na tiste, ki so z vidika možnosti izogibanju davka bolj vprašljive. Pri tem gre za spremembo iz razloga primernosti ureditve in ne morda zaradi nejasnosti ali neustavnosti dotedanje zakonske ureditve. Primernosti zakonske ureditve pa sodišče ni pristojno presojati, saj je ta v izključni pristojnosti zakonodajalca, ki je v skladu s to svojo pristojnostjo zakonsko ureditev, ki jo je (deloma) ocenil kot neprimerno, tudi spremenil.
ZUP člen 4, 214. Pravilnik o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji (1998) člen 21.
V izpodbijanem sklepu je navedeno, za koliko sredstev je zaprosila tožeča stranka in koliko sredstev ji je bilo dodeljenih po posameznih programih in za delovanje. Navedeno je tudi doseženo število točk po posameznih merilih (stopnja prioritete, ocena vzajemnosti in solidarnosti ter ocena učinkovitosti, ekonomičnosti in racionalnosti). Niso pa razvidni razlogi za njihovo dodelitev prav v navedeni višini (odstotkih).
Razloge za dodeljeno število točk je mogoče razbrati šele na podlagi ocenjevalnega lista, to pa pomeni, da zgolj njihovo število iz obrazložitve sklepa ne zadošča za preizkus narejene ocene in da je zato obrazložitev sklepa bistveno pomanjkljiva. Pri tem ne gre za „podrobnosti“, ki jih po navedbah tožene stranke v odgovoru na tožbo ni treba oziroma niti ni mogoče obrazlagati v sklepu. Gre za ključne razloge, na katerih temelji odločitev. Tudi ni dovolj, da v takšnem primeru z ocenjevalnimi listi razpolaga pritožbeni organ, ko preizkuša pritožbo, temveč mora biti z njihovo vsebino seznanjen tudi vlagatelj, saj le na ta način lahko učinkovito ugovarja zoper izpodbijano odločitev. To pomeni, da bi vsaj pritožbeni organ moral dopolniti pomanjkljivo obrazložitev sklepa. Ker tega ni storil, da ostaja tudi po pritožbi obrazložitev izpodbijanega sklepa bistveno pomanjkljiva. To pa ni samo v nasprotju z določbami ZUP, ki se primerno uporabljajo tudi v razpisnih postopkih, temveč tudi v nasprotju z določbami normativnih aktov tožene stranke, to je Pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev FIHO in Navodila za uporabo meril pri ocenjevanju finančno ovrednotenih letnih delovnih programov invalidskih in humanitarnih organizacij.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Davčni organ je utemeljeno uvedel davčno izvršbo zoper tožnika, saj je odločba, ki je pravni temelj za izvršbo, pravnomočna in izvršljiva. Ta odločba pa v času izdaje izpodbijane odločbe ni bila niti spremenjena niti odpravljena, v postopku izvršbe pa ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova, ki se izvršuje.
Tožnica je v obravnavanem primeru sklenila sodno poravnavo, s katero je pristala, da sama nosi svoje stroške postopka. Terjatev do nasprotnih strank tako ni nastala, zato tudi ni mogla preiti na RS v skladu z določbo 46. člena ZBPP. S tem pa je tožnica, glede na povsem enotno sodno prakso, postala glavna zavezanka za izpolnitev obveznosti za vračilo stroškov, izplačanih za BPP, v celotni višini izplačanih stroškov, glede na to, da je s sklenjeno poravnavo pridobila tudi 1/4 nepremičnine v vrednosti 13.778,25 EUR.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - kaznivo dejanje - nevarnost za javni red in varnost
Pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja neupravičenega prometa z mamili je utemeljen razlog za zavrnitev prošnje za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje na podlagi 4. alinee prvega odstavka 55. člena ZTuj-2, saj potrjuje obstoj resnih razlogov za sum, da utegne tožnik pomeniti nevarnost za javni red in varnost.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - vložitev revizije
Tožnik v prošnji za dodelitev BPP, kljub temu, da je bil pozvan na njeno dopolnitev, ni navedel pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, prav tako pa ni navedel niti, kakšne zelo hude posledice naj bi izpodbijana sodba zanj pomenila, zato je tožena stranka njegovo prošnjo utemeljeno zavrnila.
ZBPP člen 37, 37/2. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca
Tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, saj vrednost nepremičnin, ki jih ima v lasti ali solasti, brez nepremičnine v kateri živi, presega vrednost 13.780,00 EUR.
Javno povabilo k prijavi za sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobraževalnega primanjkljaja v šolskih letih od 2007/2008 do 2012/2013 točka 4.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje šolnin za zmanjševanje izobrazbenega primanjkljaja - javno povabilo - upravičeni stroški - sestava računa
Sodišče ugotavlja, da račun št. 2110891 sicer res ni sestavljen tako, kot konkretno predvideva primer računa, objavljen na spletni strani tožene stranke, saj v njem ni navedeno šolsko leto, na katero se nanaša. Vsi dokazi, ki jih je v postopku posredovala tožeča stranka, pa nedvomno izkazujejo, da se plačila nanašajo na šolsko leto 2011/2012 in da račun predstavlja drugi del računa št. 2110467, ki ga je tožena stranka priznala kot pravilnega in pravilno sestavljenega. Poleg tega pa je tožeča stranka v svoji vlogi (prijavni obrazec za Javno povabilo) podala tudi izjavo, da so vse navedbe, ki jih je podala, resnične in da ustrezajo dejanskemu stanju ter da dovoljuje toženi stranki, da pridobi podatke glede uveljavljenih stroškov izobraževanje. Glede na navedeno bi tožena stranka v primeru dvoma pri izvajalcu izobraževanja lahko preverila, ali so podatki o plačilu dejansko nanašajo na stroške izobraževanja, ki jih v postopku uveljavlja tožeča stranka. Tožena stranka je zato po presoji sodišča neutemeljeno zaključila, da tožeča stranka ni upravičena do sredstev na podlagi spornega računa.
V obravnavanem primeru, ko je bila preiskava v zvezi s sporno družbo glede porekla uvoženega silicija končana (ta družba je bila v konkretnem postopku navedena v potrdilu o poreklu kot izvoznica blaga), je bilo carinskemu organu potrebno čakati do končanega poročila OLAF. Že pred izdajo izpodbijane odločbe je bilo namreč nesporno ugotovljeno, da je navedena družba uvažala silicijevo kovino iz LR Kitajske in jo iz Tajvana ponovno izvozila v EU, brez predelave.
denacionalizacija - povrnitev vlaganj - rok za vložitev zahteve za povrnitev vlaganj - prepozna zahteva
Rok za vložitev zahteve za povrnitev vlaganj, določen v 26. členu ZDen-B, se je iztekel dne 5. 1. 1999 (odločba Ustavnega sodišča RS št. U-I-326/98 z dne 14. 10. 1998). Ker pa v zadevi ni sporno, da tožnica samostojnega zahtevka za povrnitev vlaganj pred 5. 1. 1999 ni podala, pač pa je prvič navedla, da bo zahtevala povrnitev vlaganj na ustni obravnavi dne 16. 5. 2002, je odločitev toženke, da je njena zahteva prepozna, pravilna in na zakonu utemeljena.
Uredba (EU) št. 265/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. marec 2010 o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in uredbe (ES) št. 562/2006 v zvezi z gibanjem oseb z vizumom za dolgoročno prebivanje člen 25, 96.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje - pogoji za izdajo dovoljenja - Schengenski informacijski sistem - prepoved vstopa v Schengensko območje
Tožena stranka je utemeljeno zavrnila tožnikovo prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje tujca v RS iz razloga zaposlitve in dela. Zoper tožnika je namreč Švica v Schengenskem informacijskem sistemu razpisala ukrep prepovedi vstopa v Schengensko območje, iz odgovora švicarskih organov pa nesporno izhaja, da ne želijo, da tožnik vstopi na območje Schengena in da ne podpirajo izdaje dovoljenja za bivanje v katerikoli Schengenski državi, ne glede na to, da so podatke posredovali z uporabo obrazca M namesto z obrazcem N.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja - upravni spor - pravni interes - samovoljna zapustitev azilnega doma - izostanek z glavne obravnave - zavrženje tožbe
K sklepanju sodišča, da tožnik ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje upravnega spora v konkretnem primeru, odločilno prispeva tožnikova samovoljna zapustitev območja Azilnega doma, medtem ko njegova odvetnica tudi ni obvestila sodišča, da bi ji tožnik v tej zvezi karkoli sporočil, oziroma, da bi ji bilo znano, kje bi se tožnik nahajal. Glede na vse navedeno je tožnik s konkludentnim ravnanjem pokazal, da nima (več) pravnega interesa za vodenje upravnega spora v konkretnem primeru in s tem tudi, da sklep, ki ga tožnik izpodbija s tožbo, očitno ne posega (več) v njegove pravice.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - uporaba Odvetniške tarife
Iz določbe 41. člena ZOdvT že na podlagi jezikovne razlage jasno izhaja, da je za presojo uporabe zakona odločilen začetek teka sodnega postopka na prvi stopnji, ne glede na to, ali se je ta kasneje nadaljeval v času veljavnosti tega zakona ali morebiti na drugi stopnji.
Dejstvo, da je teniško igrišče po naravi stvari namenjeno rekreaciji, samo po sebi še ne pomeni, da služi za opravljanje dejavnosti rekreacije. Če objekt ni namenjen opravljanju dejavnosti, temveč osebni rabi in leži ob objektu za bivanje, pa ga je po „obstoječi namembnosti“ mogoče uvrstiti le v skupino „za stanovanjske namene“.
Objekt je že zaradi dozidav večji tako po tlorisnih dimenzijah kot tudi po višini. Lokacijski pogoji se v obravnavanem primeru ne bi spremenili, če bi npr. investitorka v objektu spremenila zgolj notranji razpored prostorov. Če gre, tako kot v obravnavanem primeru, za spremembo lokacijskih pogojev, pa investitorju ni mogoče izdati spremenjenega gradbenega dovoljenja.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna oblika zaščite - zavrnitev prošnje - politično prepričanje - krvno maščevanje - verodostojnost prosilca - prosilec iz Egipta
Ni bistveno, kdaj in kako je tožnik postal formalni član organizacije, ampak je bistveno, v katerem obdobju je bil politično javno aktiven. Tožnik je nesporno na osebnem razgovoru povedal, da ni siguren in da je bil včlanjen leta 2007 do dneva, ko je zapustil Egipt, med tem ko je v drugi prošnji na isto vprašanje povedal, da je bil član v organizaciji od leta 2006 do 2007 (2 leti). To je prva pomembna nekonsistentnost v zvezi s prvim kriterijem za oceno neverodostojnosti (notranje nekonsistentnosti) in zatrjevanim preganjanjem na podlagi političnega prepričanja, kajti ta element je neposredno povezan z zatrjevano podlago za preganjanje.
Drugi pomemben element v oceni tožnikove neverodostojnosti je v tem, da je tožnik na osebnem razgovoru izjavil, da je bil organizator v okraju B. in da je organiziral sestanke in zborovanja, med tem ko je kasneje povedal, da je v povezavi z aktivnostjo in funkcijo, ki jo je imel v organizaciji, vse pozabil. Ta element zmanjšuje verjetnost, da so se dohodki glede političnega delovanja tožnika v celoti zgodili tako, kot je navedel tožnik. Ne dovolj točen opis teh dogodkov s strani tožnika, predstavlja določen element, ki zmanjšuje verjetnost, da so se dogodki v celoti zgodili tako, kot je pripovedoval tožnik (tretji kriterij za oceno neverodostojnosti).
Dejanja resne škode iz določila 3. alineje 28. člena ZMZ se po pravu EU in tudi po ZMZ ne vežejo na absolutno zavarovane pravice, kot to velja za dejanja preganjanja v zvezi z statusom begunca, ampak gre lahko za dejanja z nižjo intenziteto poseganja v zasebno sfero posameznikov, kot veljajo po 3. členu Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.