odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - prirast premoženja - prijava premoženja - stanje premoženja na začetku inšpiciranega obdobja
V obravnavani zadevi gre za odmero davka po petem odstavku 68. člena ZDavP-2. Tožnikov ugovor, da bi morala biti takšna davčna obveznost predvidena v materialnem zakonu in ne v ZDavP-2 ni utemeljen. Ni namreč neobičajno, da procesni zakoni vsebujejo tudi materialnopravne določbe, kakršna je tudi zadevna določba in vrsta drugih določb ZDavP-2. Takšno stališče je že večkrat sprejelo tudi Vrhovno sodišče. Zato obravnavana ureditev ni v nasprotju z obstoječo zakonsko ureditvijo (v ZDavP-2 in v ZDoh-2) in tudi ne posega v ustavno varovano načelo zaupanja v pravo.
Iz 69. člena ZDavP-2 izhaja, da je predmet prijave premoženje, ki je v lasti davčnega zavezanca v času prijave. V konkretnem primeru je davčni organ pred uvedbo postopka tožnika pozval k prijavi premoženja. V postopku inšpiciranja pa ga je s posebnim sklepom pozval še k predložitvi dokumentacije, ki se nanaša na stanje premoženja na dan 1. 1. 2006 (in ne k prijavi premoženja iz 69. člena ZDavP-2), stanje premoženja in obveznosti na navedeni dan je namreč nedvomno podatek, ki vpliva na prirast premoženja in s tem na višino davčne osnove. Njegovo razkritje je zato dolžnost zavezanca za davek. Na tožniku je namreč breme, da dokaže, iz katerega obdobja izvira njegovo premoženje. Stališče tožnika, da je zahteva za predložitev podatkov o stanju njegovega premoženja na začetku inšpiciranega obdobja neskladna z določbami ZDavP-2 oziroma celo neustavna, je torej neutemeljeno.
odmera dohodnine - obnova postopka - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - dvigi z računa gospodarske družbe - vračilo posojila
Izpodbijana odločitev je pravilna iz razlogov, ki jih je navedel že drugostopenjski organ v svoji odločbi. Ni namreč spora o tem, da je tožnik z računov družbe A. dvigal denarna sredstva. Da bi šlo pri tem za vračila posojil, ki jih je kot lastnik dajal družbi, ni uspel dokazati. Listine, ki jih je predložil (šele) v pritožbenem postopku, tudi po presoji sodišča ne izkazujejo verodostojno ne zatrjevanega posojilnega razmerja med družbo A. in tožnikom in še manj, da bi šlo pri obravnavanih dvigih denarja z računa omenjene družbe prav za vračilo danega posojila.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - očitno nerazumna zadeva
Razlog za zavrnitev BPP je v smislu prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP v povezavi s tretjim odstavkom tega člena in pomeni, da gre za očitno nerazumno zadevo, kar pa po navedeni zakonski določbi dodelitev BPP izključuje.
ZBPP člen 30, 30/6. ZOdvT tarifna številka 3470, 3502.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vložitev ustavne pritožbe
Tožnik je bil z odločbo toženke določen za nudenje BPP prosilcu zgolj za vložitev ustavne pritožbe zoper sodbo Vrhovnega sodišča v pravdni zadevi. Zato je bil za opravljeno delo pravilno nagrajen v skladu s tarifno številko 3502 ZodvT.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - dohodki iz drugega pogodbenega razmerja - dvigi z računa gospodarske družbe - vračilo posojila
Tožniku je bila tudi po presoji sodišča v obnovljenem postopku pravilno odmerjena dohodnina za leto 2010. V zadevi namreč ni spora o tem, da je tožnik z računov družbe A. dvigal denarna sredstva. Da bi šlo pri tem za vračila posojil, ki jih je kot lastnik dajal družbi, pa ni uspel dokazati.
ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29. SRS standard 14.10, 21, 22. ZDavP-2 člen 76, 76/2.
davek od dohodkov pravnih oseb - davčno priznani odhodki - stroški materiala in storitev - verodostojna knjigovodska listina - dokazno breme
Odločitev, da se tožnici odhodki po obravnavanih računih davčno ne priznajo, je utemeljena v določbi tretjega odstavka 12. člena ZDDPO-2. V skladu s SRS morajo biti vsi vpisi v poslovne knjige opravljeni na podlagi verodostojne knjigovodske listine. Ko gre za stroške materiala in storitev, se po izrecni zahtevi SRS 14.10 le-ti lahko pripoznajo le na podlagi listin, ki dokazujejo njihovo povezanost z gospodarskimi koristmi. Tožbena trditev, da davčni organ ugotovljeno neverodostojnost knjigovodskih listin utemelji zgolj s citiranjem relevantnih določb SRS, je neskladna z vsebino obrazložitve izpodbijane odločbe. V njej namreč davčni organ opiše in pravilno presodi vsebino knjigovodskih listin in vse dokumentacije, ki jo je v zvezi z zatrjevanimi poslovnimi dogodki predložila tožnica. Že (nesporna) ugotovitev, da so izdajatelji računov t.i. missing traderji, ki storitev niso opravili, zadošča za to, da se obravnavani računi opredelijo kot vsebinsko neverodostojni in da se tožnici na njihovi podlagi izkazani odhodki ne priznajo skladno z 12. in 29. členom ZDDPO-1.
Sodišče ne more slediti stališču, da bi davčni organ ob ugotovljenih neskladnostih in pomanjkljivostih predloženih listin moral dejstva, ki jih je tožnica zatrjevala v postopku, ugotavljati uradoma. Skladno z drugim odstavkom 76. člena ZDavP-2 mora za svoje trditve v davčnem postopku dokaze predložiti oziroma predlagati zavezanec. Na davčnem organu pa je odločitev o tem, ali se predlagani dokazi izvedejo, in presoja izvedenih dokazov.
ZUS-1 člen 5, 5/4, 36, 36/1, 36/1-4. ZPNačrt člen 55, 55/1.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - obvezna razlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta - zavrženje tožbe
Obvezna razlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN), tako kot sam OPPN, je zgolj podlaga za pripravo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. Presoja morebitne nezakonitosti takega akta je zato v upravnem sporu lahko opravljena le v zvezi z odločanjem o zakonitosti dokončnega upravnega akta, ki bi temeljil na tem OPPN in njegovi obvezni razlagi.
Dve različni pozitivni meritorni odločbi ne moreta obstajati, ker bi se izključevali. Pri presoji podanosti uveljavljenega razloga iz 2. točke prvega odstavka 274. člena ZUP je treba presoditi, ali obe odločbi pri enakem dejanskem in pravnem položaju drugače rešujeta isto upravno zadevo. Gre torej za presojo istovetnosti upravne zadeve (objekta) in stranke (subjekta), vendar za dve različni odločbi, od katerih poznejša odločba ne more obstajati. V obravnavani zadevi toženka presoje na ta način ni pravilno napravila in je posledično določbo nepravilno uporabila.
ZBPP člen 23, 23/3, 23/3-1. ZUS-1 člen 20, 20/3, 52.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - družinski član prosilca - zakonec prosilca - povezanost z družino - tožbena novota
Dejstvo, da je bil predlog za razvezo zakonske zveze vložen po vložitvi predloga za dodelitev BPP, samo po sebi ne pomeni, da tožnik tega ne bi mogel navesti v postopku odločanja o njegovi prošnji za BPP. To pomeni, da so tožbene navedbe o tem, da A.A. ni več povezana s tožnikovo družino, nedovoljene tožbene novote, ki ne morejo biti predmet presoje v upravnem sporu.
Kolektivna organizacija mora deliti honorarje v skladu s svojimi internimi akti, morajo pa biti tudi ti interni akti v skladu z zakonom in (med drugim) določati načela delitve tako, kot to določa prvi odstavek 153. člena ZASP. Organ je torej pristojen ne samo za izvajanje nadzora nad vsebino internih aktov kolektivnih organizacij, ki določajo (tudi) pravila delitve, temveč tudi, ali se delitev honorarjev izvaja v skladu z zakonom oziroma z internimi akti, ki morajo biti usklajeni z zakonom oziroma ne smejo biti v nasprotju z njim.
Odrejena odprava ugotovljene kršitve ne presega okvira pristojnosti urada kot nadzornega organa. Tožnik je namreč kot kolektivna organizacija dolžan deliti nadomestila imetnikom avtorskih pravic že po zakonu oziroma v skladu z načeli delitve, ki jih mora sprejeti kolektivna organizacija (s svojimi internimi akti) in ki morajo biti v skladu z zakonom. Tako ne gre za razmerje, kjer bi bile stranke (tj. kolektivna organizacija in imetniki avtorskih pravic) v medsebojno prirejenem položaju in bi uresničevale pravice iz obveznosti, in bi odvisno od njihove svobodne volje vstopale v medsebojna pravna razmerja, temveč gre za obveznost tožnika kot kolektivne organizacije (ki je ustanovljena ravno s tem namenom), da zbira oziroma izterjuje plačila nadomestil in avtorskih honorarjev in deli zbrana sredstva imetnikom pravic v skladu z vnaprej določenimi pravili delitve. Toženka z odreditvijo odprave kršitve na v 2. in 3. točki izreka opredeljen način tudi ni posegla v mandatna razmerja med tožnikom kot kolektivno organizacijo ter njenimi člani - imetniki avtorskih pravic. Za izrek takega ukrepa pa tudi ni potrebovala izrecnega zakonskega pooblastila v ZASP, saj ji določba 162. a člena ZASP daje pristojnost za odpravo vseh ugotovljenih kršitev zakona, ki jih pri opravljanju svojega nadzorstva ugotovi.
Izrek izpodbijanega sklepa v 2. točki izreka je določljiv in zato tudi izvršljiv. Določen je namreč skupni znesek za vsako poslovno leto posebej, od katerega mora tožnik izplačati odvedeni del nadomestil, določeni so vsi prejemniki avtorskih honorarjev za vsako posamezno leto posebej, določljivi pa so tudi tisti imetniki avtorskih pravic, ki jim del nadomestil še pripada in sicer so to tisti, ki niso dali izrecnega soglasja, da se del njihovega avtorskega honorarja odvede v promocijski oziroma podoben sklad. Iz izreka tudi jasno izhaja, da je organ določil pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od dneva, ko je bil znesek, ki bi pripadal (še) posameznemu imetniku avtorskih pravic, odveden v promocijski oziroma podoben sklad.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh
V tej zadevi je bistvenega pomena to, da je tožena stranka z odločbo št. Bpp 36/2014-3 z dne 13. 5. 2014 pravilno ravnala, ko ni ugodila prošnji za brezplačno pravno pomoč v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3429/2013 z dne 12. 12. 2013. Dejstvo, da je bila odločitev Upravnega sodišča v odločbi št. Bpp 36/2014-3 z dne 13. 5. 2014 pravilna, izhaja iz tega, da je sodišče tožnikovo tožbo zoper odločbo Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 3429/2013 z dne 12. 12. 2013 zavrnilo s sodbo opr. št. I U 295/2014. Ker je bila torej odločitev v zadevi št. Bpp 36/2014 pravilna, je posledično temu pravilna tudi odločitev tožene stranke št. Bpp 174/2014-2 z dne 4. 8. 2014, ki jo tožnik izpodbija v tem upravnem sporu.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke za vložitev tožbe - izčrpanost pravnih sredstev - zavrženje tožbe
V obravnavanem primeru ni izpolnjena procesna predpostavka za vodenje upravnega spora, saj tožnik, ki je v postopku izdaje upravnega akta sodeloval kot stranka, ni izčrpal vsa redna pravna sredstva, ki bi jih po zakonu moral izčrpati.
ZDoh-2 člen 18, 18/1, 18/1-1, 35, 37, 37/1, 37/1-1.
dohodnina - odmera dohodnine - dohodek iz delovnega razmerja
Glede na ugotovljeno dejansko stanje v zadevi tudi sodišče zaključuje, da je treba prejemke, ki jih tožnik prejema kot vodja trženja družbe d.d., obravnavati kot njegove obdavčljive osebne prejemke in ne kot prihodke družbe d.o.o., katere ustanovitelj, direktor ter edini zaposleni v tej družbi je bil v spornem obdobju tožnik. Določila pogodbe o opravljanju strokovnih storitev namreč kažejo na opravljanje odvisne dejavnosti in sicer delo po navodilih in smernicah družbe ter poročanje predsednici uprave, iz osnutka oziroma delovne verzije sistemizacije delovnih mest, ki odraža dejansko stanje v družbi, pa je tudi razvidno, da je kot vodja trženja v podjetju določen tožnik.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v Republiki Sloveniji - poskus vrnitve v RS
Tožnik ni zapustil RS zaradi posledic izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, po letu 1997 pa se tudi nesporno ni poskušal vrniti v RS in nadaljevati z dejanskim življenjem v RS, saj si je življenje uredil v Republiki Srbiji in si tam tudi pridobil državljanstvo, zato ne izpolnjuje pogojev za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje na podlagi ZUSDDD.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - lastni dohodek prosilca
Tožničin mesečni dohodek presega 2-kratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve, zato je tožena stranka utemeljeno zavrnila njeno prošnjo za dodelitev BPP. Sodišče sicer ne dvomi v obstoj tožničine življenjske stiske, vendar pa ZBPP ne daje podlage za upoštevanje drugih okoliščin, ob ugotovitvi višine tožničinega dohodka (drugi odstavek 13. člena ZBPP).
Uredba Komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. decembra 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kmetijskih proizvodov, in o spremembi Uredbe (ES) št. 70/2001 člen 4, 4-3, 4-7. Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v Občini Ilirska Bistrica za programsko obdobje 2007-2013 člen 17.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - državna pomoč - ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja - namakalni sistem
Tožena stranka je po presoji sodišča neutemeljeno zaključila, da tožnik za ukrep A1 ni upravičen do sredstev iz razloga, ker nima obstoječega namakalnega sistema, pač pa ga postavlja na novo. Za tak zaključek namreč nima podlage niti v določbah javnega razpisa niti v določbah Pravilnika Pravilnik o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva v Občini Ilirska Bistrica za programsko obdobje 2007-2013. Da vlagatelj lahko pridobi sredstva tudi za prvo postavitev namakalnega sistema pa izhaja tudi iz ciljev, ki jih naložbe zasledujejo skladno z določbo 3. točke 4. člena Uredbe (ES) št. 1857/2006, to je zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje proizvodnje in izboljšanje kakovosti.
odobritev pravnega posla - prodaja v postopku javne dražbe - zaščitena kmetija - izločitev zemljišč iz zaščitene kmetije
Upravni organ je utemeljeno ugotovil, da se sme z zadevnim pravnim poslom zaščitena kmetija deliti, saj se s tem zaokrožuje in povečuje druga kmetija. Uspela dražiteljica je namreč nosilka kmetijskega gospodarstva in obdeluje oziroma ima v uporabi več kot 1 ha kmetijskih zemljišč, ki ležijo v neposredni bližini parcel, ki so predmet odobritve pravnega posla.
tujec - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - pogoji za izdajo dovoljenja - podrejanje pravnemu redu RS - zamuda pri predložitvi obračunov davčnih odtegljajev
Tožnik je s predložitvijo obračunov davčnih odtegljajev zamujal kot zakoniti zastopnik gradbene družbe. Iz podatkov v spisu izhaja, da tožnik zaradi zamude pri predložitvi obračunov davčnih odtegljajev ni bil obravnavan zaradi prekrška. Prav tako iz spisovnih podatkov ni mogoče sklepati, da bi se naklepno ali iz malomarnosti izogibal predložitvi obračunov davčnih odtegljajev v predpisanih rokih. Vse navedeno pa pomeni, da za osebno krivdo tožnika v zvezi z nepravočasnim oddajanjem obračunov davčnih odtegljajev ne obstaja dovolj dokazov. Tako je preuranjen zaključek, da zaradi tožniku očitane kršitve davčnega predpisa obstajajo razlogi za domnevo, da se tožnik ne bo podrejal pravnemu redu RS.
ZDDV-1 člen 138. ZInfP člen 2, 2/1, 2/1-1, 34a. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
informacija javnega značaja - nadomestilo za uporabo informacij javnega značaja - DDV - pravilnost obračuna DDV - pristojnost za odločanje o pravilnosti obračuna DDV - izrek odločbe
V skladu z 1. alinejo prvega odstavka 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu tožena stranka ne more odločati o tem, ali je zaračunavanje DDV upravičeno ali ne. Iz 34.a člena ZDIJZ sicer res izhaja, da lahko organ za ponovno uporabo informacij v pridobitne namene zaračuna ceno, vendar pa to pomeni, da lahko drugostopenjski organ preverja zgolj to, ali je osnovna cena pravilno zaračunana. To, da v konkretnem primeru tožena stranka ne more biti pristojna za odločanje o tem, ali prvostopenjski organ upravičeno obračunava DDV, pa izhaja tudi iz prvega odstavka 138. člena ZDDV-1, ki določa, da obračunavanje in plačevanje DDV nadzoruje davčni organ v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, in z zakonom, ki ureja davčno službo.
Razen zgoraj navedenega pa je bilo potrebno izpodbijano odločbo odpraviti tudi iz razloga, ker je izrek odločbe nerazumljiv in tudi sam s seboj v nasprotju. V 2. točki izreka izpodbijane odločbe je navedeno, da se odpravi račun. Obenem je ta del izreka v nasprotju s 1. točko izreka, kjer je navedeno, da se 2. točka izreka prvostopenjske odločbe odpravi le v delu, ki se nanaša na 22 % DDV, medtem ko je v 2. točki drugostopenjske odločbe navedeno, da se račun odpravi v celoti, kar pomeni, ne le v delu, ki se nanaša na DDV, ampak tudi v preostalem delu.
prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - zamolčanje podatkov - vrednostni papirji
Zakon ne določa, da mora biti glede navajanja neresničnih podatkov oziroma njihovega zamolčanja izkazan namen (kot je bilo to določeno do spremembe 20. člena ZBPP), zato je neutemeljen tožbeni ugovor, da podatkov o lastništvu vrednostnih papirjev tožnik ni navedel, ker zanje ni vedel oziroma je nanje pozabil.