odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – nepremoženjska škoda
Tožena stranka zaradi opustitve varnostnih ukrepov krivdno odgovarja za škodo, ki je tožniku nastala zaradi izpostavljenosti škodljivim vplivom delovnega mesta. Zaradi dolgotrajnega delovanja prahu in hlapljivih toksičnih snovi namreč trpi za kroničnim vnetjem nosne sluznice in kroničnim vnetjem sluznice žrela in grla.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – sodni izvedenec – izločitev
Poslovno sodelovanje sodnega izvedenca s toženo stranko in z družbo, ki upravlja s skladiščem tožene stranke, vzbuja dvom v nepristranskost sodnega izvedenca in predstavlja utemeljen razlog za njegovo izločitev.
javni uslužbenec – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – neustrezna izobrazba – osnovna plača
Tožnica za zasedbo delovnega mesta inšpektorja nima ustrezne izobrazbe, delo pa lahko opravlja zaradi zakonskega spregleda neustrezne izobrazbe. Kot delavka z neustrezno izobrazbo je upravičena do osnovne plače, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katero je razporejena, kot je pravilno določila tožena stranka. Tožbeni zahtevek za plačilo višje osnovne plače ni utemeljen.
ZPIZ-1 člen 60, 266. ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/3.
invalidnost – I. kategorija invalidnosti
Ker pri tožnici niti iz nobenega izvida lečečega specialista niti iz predloga osebnega zdravnika za uvedbo postopka in niti iz v sodnem postopku pridobljenega izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
zamudna sodba – odprava nesklepčnosti tožbe – vročanje tožbe v odgovor
V primeru, ko sodišče tožnika pozove na odpravo nesklepčnosti tožbe in ko je nesklepčnost nato odpravljena, mora sodišče popravljeno tožbo vnovič vročati v odgovor toženi stranki. Šele če tožena stranka ponovno pravočasno ne odgovori na tožbo, so izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002762
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – spremenjene okoliščine
Čeprav glede na datume pravnomočnosti odločb o prekrških, s katerimi so bile izrečene kazenske točke, storilec pogojev za napotitev na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni izpolnjeval, pač pa je bil nanj napoten zaradi neažurnosti pri vodenju skupne evidence kazenskih točk, tega storilcu ni mogoče šteti v škodo in je potrebno upoštevati, da je program pravočasno in uspešno opravil.
pravočasno navedena dejstva – prekluzija – dejstva po prvem naroku
Tožnik, ki je zatrjeval, da se je po toboganu spustil tako, kot mu je povedal redar, vse do mnenja izvedenca ni mogel vedeti, da mu redar ni dal pravih navodil, zato je dejstva v zvezi s tem, ko jih je navedel po prvem naroku, navedel pravočasno.
Odločitev Ustavnega sodišča RS v odločbi opr. št. U-I-358/2004, da 1. odstavek 58. člena in 2. odstavek 178. člena ZPIZ-1 nista v skladu z URS, v kolikor ne zagotavljata pravice do delne pokojnine tudi samozaposlenim, ne pomeni nobenega od desetih, taksativno določenih obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP. S sklicevanjem na to ustavno odločbo v predlogu za obnovo upravnega postopka ni izkazan obnovitveni razlog, tako da predlog ni utemeljen.
Tožnica je z novo zahtevo pri tožencu uveljavljala povračilo škode in priznanje pokojninske dobe, o čemer je toženec že odločil z zavrnilno odločbo, ki jo je tožnica izpodbijala v socialnem sporu, ki je bil ob vložitvi nove zahteve še v teku. Gre za dva zahtevka, ki sta po vsebini enaka, zato je toženec ob tem, da se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila, novo zahtevo pravilno zavrgel.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabiti ureditev, ki velja za fizične osebe, in se – če gre za vročanje po pošti – pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja.
Če tožena stranka na tožbo ne odgovori, se šteje, da je priznala vsa dejstva, ki so v tožbi navedena. Iz tega razloga sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker je v zvezi z ugotavljanjem dejstev izvedlo nekatere dokaze (vplogled v sodni register, v listine v spisu, v spis sodišča, ki se je vodil v drugi zadevi). S tem je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa po oceni pritožbenega sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Pravilno bi bilo, da bi ob oceni, da je tožba sklepčna in ker navedbe v tožbi niso v nasprotju s predloženimi dokazi, izdalo zamudno sodbo na podlagi dejanskega stanja, kot je opisano v tožbi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002761
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoj za izbris kazenskih točk
Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na programu usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo po poteku roka, določenem v napotilu ministra. Če obstajajo opravičljivi razlogi, da se storilec v določenem roku programa ne more udeležiti, mora o tem obvestiti ministrstvo in prositi za podaljšanje roka.
Ker dolžnik v pritožbi smiselno zatrjuje, da mu v postopku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem ter nepravilno vročanje, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija – invalidnost
V kolikor tožena stranka dokaže, da je spremenila organizacijo dela, tako da ni več potrebe, da bi nekdo opravljal zgolj delo, ki ga je opravljala tožnica, in da tožnica ne more opravljati dela, ki se pri toženi stranki še opravlja, je treba šteti, da tožena stranka ni ravnala diskriminatorno, ko je tožnici podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Ker sodišče ni moglo ugotoviti, kdaj je nastal razlog za odpoved, oziroma ker tožena stranka ni dokazala, da je odpoved podala pravočasno glede na nastanek razloga za odpoved (zmanjšan obseg dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 58, 58/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-1, 47, 47/1. ZDR člen 137.
stvarna pristojnost – nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela – refundacija – gospodarski spor
Spori, v katerih delodajalci od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahtevajo povrnitev izplačanih nadomestil za čas zadržanosti od dela delavcem, se presojajo po posebnih določbah ZPP o gospodarskih sporih. Za presojo teh sporov socialno sodišče ni stvarno pristojno.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 96, 96/1, 96/1-2.
poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, ker tožena stranka predhodno ni izdelala programa za razreševanje presežnih delavcev. Program bi morala izdelati, saj je od 140 delavcev postalo nepotrebno delo 15 delavcev, pri čemer je treba poleg delavcev, ki jim je delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi odpovedi, upoštevati še tiste delavce, katerim je tožena stranka podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi oziroma je na drug način rešila njihov status.
predlog za izdajo začasne odredbe – odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe – neobrazložen odgovor – verjetno izkazana terjatev
Neobrazloženi odgovor na predlog za izdajo začasne odredbe ne pomeni, da tožena stranka priznava vsebinske navedbe tožnika v tožbi in da bi moralo sodišče prve stopnje šteti, da je terjatev, katere zavarovanje se predlaga, verjetno izkazana.
ZObr člen 110.a. ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/4, 206.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi samega dejstva, da tedenskega počitka ni mogel koristiti, pravico do nadomestila. Pri tem ne gre za klasično odškodnino in ni potrebno ugotavljati vseh predpostavka odškodninske odgovornosti in tudi ne velja zastaralni rok iz 352. člena OZ, temveč je potrebno uporabiti zastaralni rok iz 206. člena ZDR. Gre namreč za terjatev iz delovnega razmerja v smislu navedene določbe, te pa zastarajo v roku petih let.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi utemeljeno ugodilo.
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 389, 389/1, 389/2. ZIZ člen 101.
osebni stečaj - stečajna masa - izvzeti prejemki - dnevnice, kilometrine, potni stroški
Okvir izvzetih prejemkov je torej konkretno določen: izvzeti so lahko le tisti prejemki, za katere je tako določeno v 101. čl. ZIZ. Tam pa med prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe, niso navedene dnevnice, kilometrine in potni stroški.