ZPP člen 120, 120/1, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZUP člen 88, 88/1, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 96, 96/1, 96/2.
socialni spor – prepozna tožba – vrnitev v prejšnje stanje – vročitev
Zaradi zamude materialnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo zavoda vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, zato je sodišče prve stopnje tak predlog utemeljeno zavrglo.
ZIZ člen 31, 31/1, 38, 38/5. ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT člen 2202, 3460, 3464, 6002, 6007.
izvršilni stroški – odvetniški stroški - predlog za predložitev seznama premoženja – seznam dolžnikovega premoženja – obrazložena vloga - poizvedbe
Predlog za predložitev seznama premoženja je obrazložena vloga, za katero mora sodišče priznati in odmeriti nadaljnje izvršilne stroške v skladu s Tarifo.
Odločitev Ustavnega sodišča RS v odločbi opr. št. U-I-358/2004, da 1. odstavek 58. člena in 2. odstavek 178. člena ZPIZ-1 nista v skladu z URS, v kolikor ne zagotavljata pravice do delne pokojnine tudi samozaposlenim, ne pomeni nobenega od desetih, taksativno določenih obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP. S sklicevanjem na to ustavno odločbo v predlogu za obnovo upravnega postopka ni izkazan obnovitveni razlog, tako da predlog ni utemeljen.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabiti ureditev, ki velja za fizične osebe, in se – če gre za vročanje po pošti – pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja.
Če tožena stranka na tožbo ne odgovori, se šteje, da je priznala vsa dejstva, ki so v tožbi navedena. Iz tega razloga sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker je v zvezi z ugotavljanjem dejstev izvedlo nekatere dokaze (vplogled v sodni register, v listine v spisu, v spis sodišča, ki se je vodil v drugi zadevi). S tem je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa po oceni pritožbenega sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Pravilno bi bilo, da bi ob oceni, da je tožba sklepčna in ker navedbe v tožbi niso v nasprotju s predloženimi dokazi, izdalo zamudno sodbo na podlagi dejanskega stanja, kot je opisano v tožbi.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066579
ZP-1 člen 8, 9, 68, 68/1, 68/2, 114, 114/4, 118, 157, 157/3. KZ-1 člen 26. ZVCP-1 člen 30, 30/5, 38, 38/1, 38/1-1, 234.
zaslišanje obdolženca – načelo materialne resnice– priznanje prekrška – hitrost vožnje – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – odgovornost za prekršek – uporaba določb kazenskega zakonika – malomarnost – teorija o adekvatni vzročnosti – teorija o adekvatnosti - nova dejstva in dokazi
Obdolženki se ne očita, da bi prekršila dovoljeno hitrost vožnje na avtocesti, vožnja s hitrostjo v okviru dovoljene hitrosti vožnje pa ne izključuje kršitve 30. člena ZVCP-1, to je vožnje z neprilagojeno hitrostjo določenim pogojem.
Obdolženka je, da bi preprečila trčenje z vozilom, ki jo je že prehitevalo, odstopila od prehitevanja in sunkovito odvila volan v desno, pri tem pa izgubila oblast nad vozilom. Glede na tak manever med vožnjo vozila z večjo hitrostjo, do katerega je prišlo povsem zavestno, je obdolženki glede na njene osebne lastnosti (voznica z opravljenim vozniškim izpitom) in upoštevajoč že objektivno pričakovano nevarnost, da bo zaradi delovanja določenih fizikalnih sil prišlo pri takem manevru do zanašanja vozila, mogoče očitati, da pri tem ni ravnala s potrebno pazljivostjo in da je lahko pričakovala prepovedano posledico, to je zanašanje vozila in izgubo nadzora nad vozilom, v katero pa ni privolila, torej je ravnala z zavestno malomarnostjo.
Razlikovanje med zavestno in nezavestno malomarnostjo upoštevajoč sodobno kazenskopravno znanost ne vpliva na višjo ali nižjo stopnjo te vrste, temveč je v vsakem posamičnem primeru potrebno ugotoviti, ali ugotovljena zavestna ali nezavestna malomarnost pomeni večjo ali manjšo stopnjo krivde iz malomarnosti.
Po teoriji adekvatnosti je potrebno ugotoviti, ali je določen učinek, za katerega ni sporno, da je posledica obdolženčevega ravnanja, mogoče tudi v vrednostnem smislu pripisati obdolžencu (objektivna pripisljivost dejanja). Nauk o objektivni pripisljivosti pove, da je poleg naravoslovno pojmovane vzročnosti potrebna še nadaljnja predpostavka, in sicer pozitivna ocena, da je posledico tudi v vrednostnem smislu mogoče šteti za storilčevo delo.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 90.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – zaposlitev pri drugem delodajalcu – ustrezna zaposlitev
Za odločitev v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je nebistveno, da je tožena stranka tožniku po podaji odpovedi (trideset dni po vročitvi odpovedi, a pred iztekom odpovednega roka) ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo pri družbi materi. Te ponudbe, ki ni bila podana istočasno z odpovedjo, namreč ni mogoče upoštevati kot ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v obliki instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v 90. členu ZDR.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/5, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – sodna razveza
Ker tožnica pred odpovedjo ni bila opozorjena na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002762
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – spremenjene okoliščine
Čeprav glede na datume pravnomočnosti odločb o prekrških, s katerimi so bile izrečene kazenske točke, storilec pogojev za napotitev na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni izpolnjeval, pač pa je bil nanj napoten zaradi neažurnosti pri vodenju skupne evidence kazenskih točk, tega storilcu ni mogoče šteti v škodo in je potrebno upoštevati, da je program pravočasno in uspešno opravil.
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka navedla, da je pridobila nov dokaz psihiatrični izvid in izvedensko mnenje, ki ga v prejšnjem postopku ni mogla pridobiti, ker ni bila finančno zmožna plačati izvedeniško mnenje. Glede na to, da v postopku pred pravnomočnostjo ni trdila in dokazovala, da bi bila zaradi bolezni nezmožna za delo, ter da je imela možnost, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč, če bi pravočasno predlagala dokaz – izvedenca psihiatra, ne gre za okoliščine, ki jih tožnica brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno odločbo.
ZPP člen 286. ZUDVPV člen 42, 42/1, 42/1-1, 42/1-2.
vzdrževanje železniške proge – vzdrževanje cestnih prehodov čez železniško progo – normirano delo – prekluzija dokazov v ponovljenem postopku
Ker gre za normative, to nujno pomeni, da gre za obliko „pavšalnega“ zaračunavanja, za katerega ni potreben dejanski izkaz nastalih stroškov (v odvisnosti od teh se presoja primernost normativa).
Na ugotovljeno zamudo pri podanju dokaznega predloga ne vplivata dejstvi razveljavljene sodbe in sklepa sodišča prve stopnje o tem, da se glavna obravnava začne znova. Prekluzija novot namreč velja tudi za novo glavno obravnavo skupaj skupaj z vsemi drugimi prekluzijami, ki so nastale v prejšnjem postopku.
refundacija nadomestila med začasno zadržanostjo od dela - stvarna pristojnost - gospodarski spor
Spor o povrnitvi nadomestila med začasno zadržanostjo od dela med delodajalcem in zavodom za zdravstveno zavarovanje ni socialni, temveč gospodarski spor.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – sodni izvedenec – izločitev
Poslovno sodelovanje sodnega izvedenca s toženo stranko in z družbo, ki upravlja s skladiščem tožene stranke, vzbuja dvom v nepristranskost sodnega izvedenca in predstavlja utemeljen razlog za njegovo izločitev.
vročanje pooblaščencu – plačilo sodne takse za pritožbo – pooblaščenec – pooblastilno razmerje – zastopanje več strank v postopku
Res imata obe toženi stranki istega pooblaščenca. Vendar gre za dve pooblastilni razmerji. Če pooblaščenec v pravdi zastopa več strank, opravljeno pravdno dejanje pa se nanaša le na eno od njih, mora biti to v odnosu do sodišča jasno in nedvoumno izkazano, čemur je tretja tožena stranka z jasnimi navedbami v pritožbi zadostila. Enaka skrbnost se zahteva tudi od sodišča pri vročanju pisanj pooblaščencu v zvezi s tako opravljenimi pravdnimi dejanji za posamezno od zastopanih strank. Tudi iz njih mora biti nedvomno in jasno razvidno, na katero stranko se pisanje nanaša.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija – invalidnost
V kolikor tožena stranka dokaže, da je spremenila organizacijo dela, tako da ni več potrebe, da bi nekdo opravljal zgolj delo, ki ga je opravljala tožnica, in da tožnica ne more opravljati dela, ki se pri toženi stranki še opravlja, je treba šteti, da tožena stranka ni ravnala diskriminatorno, ko je tožnici podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 43, 43/3, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi kršitev v delovnem razmerju) ni nezakonita, četudi revidirano obdobje, v katerem je tožnica zagrešila očitane kršitve, sodi še v čas veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi, ki je bila redno odpovedana, je bila sklenjena le zaradi organizacijskih sprememb, ne pa zaradi spremembe področja dela.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 25. ZPIZ-1 člen 36, 39, 47, 47/2, 392, 402, 406, 409, 430. ZPIZ člen 39, 43. Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let, na raven plač in pokojnin iz leta 2008 člen 2.
starostna pokojnina – odmera – pravna podlaga – doba, dopolnjena v tujini – odstotki za odmero – valorizacijski količnik
Tožniku, ki je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 3. 6. 2009 in do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni izpolnil tako starostnega pogoja kot pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do pokojnine po prej veljavnih predpisih (ZPIZ), je to pravico mogoče priznati le po določbah ZPIZ-1.
Ker je tožnik s seštevanjem dobe, prebite v Sloveniji, in dobe, prebite na Hrvaškem, že izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ni podlage za upoštevanje dobe, prebite v BIH. Doba tretjih držav se po sporazumu o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Hrvaško upošteva le, če niti s seštevanjem dob, prebitih v obeh državah pogodbenicah, državljan pogodbenice ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dajatve.
javni uslužbenec – izobrazba za zasedbo delovnega mesta – neustrezna izobrazba – osnovna plača
Tožnica za zasedbo delovnega mesta inšpektorja nima ustrezne izobrazbe, delo pa lahko opravlja zaradi zakonskega spregleda neustrezne izobrazbe. Kot delavka z neustrezno izobrazbo je upravičena do osnovne plače, ki je za en plačni razred nižja od osnovne plače delovnega mesta, na katero je razporejena, kot je pravilno določila tožena stranka. Tožbeni zahtevek za plačilo višje osnovne plače ni utemeljen.
ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški postopka – ZOdvT – nagrada za zastopanje – nagrada za narok
Tožnikov pooblaščenec ni upravičen do nagrade za udeležbo na vsakem naroku posebej, ampak je (ne glede na število narokov) upravičen le do ene nagrade za narok.