Skupni lastniki stvar uporabljajo skupno, zato trditve pritožbe, da ima toženec naslov za bivanje, ker mu je to dovolil eden od skupnih lastnikov, niso pravno utemeljene.
ZIZ člen 31, 31/1, 38, 38/5. ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT člen 2202, 3460, 3464, 6002, 6007.
izvršilni stroški – odvetniški stroški - predlog za predložitev seznama premoženja – seznam dolžnikovega premoženja – obrazložena vloga - poizvedbe
Predlog za predložitev seznama premoženja je obrazložena vloga, za katero mora sodišče priznati in odmeriti nadaljnje izvršilne stroške v skladu s Tarifo.
Zastaranje vsakokratne neizplačane mesečne plače oziroma razlike v plači (reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) je začelo teči od dneva zapadlosti mesečne plače in ne šele od pravnomočnosti sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je bilo po razveljavitvi sklepa o prenehanju delovnega razmerja toženi stranki naloženo, da tožnika vrne nazaj na delo, mu plača prispevke ter mu v delovno knjižico vpiše delovno dobo.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – sodni izvedenec – izločitev
Poslovno sodelovanje sodnega izvedenca s toženo stranko in z družbo, ki upravlja s skladiščem tožene stranke, vzbuja dvom v nepristranskost sodnega izvedenca in predstavlja utemeljen razlog za njegovo izločitev.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabiti ureditev, ki velja za fizične osebe, in se – če gre za vročanje po pošti – pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja.
Če tožena stranka na tožbo ne odgovori, se šteje, da je priznala vsa dejstva, ki so v tožbi navedena. Iz tega razloga sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker je v zvezi z ugotavljanjem dejstev izvedlo nekatere dokaze (vplogled v sodni register, v listine v spisu, v spis sodišča, ki se je vodil v drugi zadevi). S tem je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa po oceni pritožbenega sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Pravilno bi bilo, da bi ob oceni, da je tožba sklepčna in ker navedbe v tožbi niso v nasprotju s predloženimi dokazi, izdalo zamudno sodbo na podlagi dejanskega stanja, kot je opisano v tožbi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002762
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – spremenjene okoliščine
Čeprav glede na datume pravnomočnosti odločb o prekrških, s katerimi so bile izrečene kazenske točke, storilec pogojev za napotitev na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni izpolnjeval, pač pa je bil nanj napoten zaradi neažurnosti pri vodenju skupne evidence kazenskih točk, tega storilcu ni mogoče šteti v škodo in je potrebno upoštevati, da je program pravočasno in uspešno opravil.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – diskriminacija – invalidnost
V kolikor tožena stranka dokaže, da je spremenila organizacijo dela, tako da ni več potrebe, da bi nekdo opravljal zgolj delo, ki ga je opravljala tožnica, in da tožnica ne more opravljati dela, ki se pri toženi stranki še opravlja, je treba šteti, da tožena stranka ni ravnala diskriminatorno, ko je tožnici podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – bolniški stalež
Tožnici, ki je bila v bolniškem staležu, delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni moglo zakonito prenehati z dnem izteka odpovednega roka, ampak je lahko prenehalo šele z iztekom bolniškega staleža.
odškodninska odgovornost delavca – direktor – stvarna pristojnost – gospodarski spor – individualni delovni spor – elementi odškodninskega delikta – krivda – dokazno breme
V individualnem delovnem sporu tudi za direktorja velja določba 1. odstavka 182. člena ZDR, da delavec za povzročeno škodo odgovarja le, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. To pomeni, da bi morala tožeča stranka za utemeljitev odškodninskega zahtevka dokazati, da je škodo (v obliki inventurnega manka) utrpela zaradi toženčevega namernega ravnanja ali zaradi njegove hude malomarnosti.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 25. ZPIZ-1 člen 36, 39, 47, 47/2, 392, 402, 406, 409, 430. ZPIZ člen 39, 43. Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let, na raven plač in pokojnin iz leta 2008 člen 2.
starostna pokojnina – odmera – pravna podlaga – doba, dopolnjena v tujini – odstotki za odmero – valorizacijski količnik
Tožniku, ki je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 3. 6. 2009 in do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni izpolnil tako starostnega pogoja kot pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do pokojnine po prej veljavnih predpisih (ZPIZ), je to pravico mogoče priznati le po določbah ZPIZ-1.
Ker je tožnik s seštevanjem dobe, prebite v Sloveniji, in dobe, prebite na Hrvaškem, že izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ni podlage za upoštevanje dobe, prebite v BIH. Doba tretjih držav se po sporazumu o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Hrvaško upošteva le, če niti s seštevanjem dob, prebitih v obeh državah pogodbenicah, državljan pogodbenice ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dajatve.
refundacija nadomestila med začasno zadržanostjo od dela - stvarna pristojnost - gospodarski spor
Spor o povrnitvi nadomestila med začasno zadržanostjo od dela med delodajalcem in zavodom za zdravstveno zavarovanje ni socialni, temveč gospodarski spor.
pravica do tedenskega počitka – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zakonske zamudne obresti
Delavec – pripadnik Slovenske vojske na misiji, ki mu pripada en dan tedenskega počitka, ima pravico ta dan izkoristiti izključno na območju države, v kateri opravlja naloge. Če tega dneva ne more koristiti niti sproti, to je vsak teden, ko je na delu v tujini, niti kasneje v času, ko opravlja naloge na misiji v tujini, ima delavec šele po vrnitvi v Republiko Slovenijo pravico uveljavljati odškodninski zahtevek za neizkoriščene dni tedenskega počitka. To pa pomeni, da šele tedaj začne teči zastaralni rok za uveljavitev pravice do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi ga sicer na dan tedenskega počitka prejel delavec.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-2, 88/2, 88/3, 90, 90/3, 90.a.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – zaposlitev pod spremenjenimi pogoji – zaposlitev pri drugem delodajalcu – ustrezna zaposlitev
Za odločitev v sporu o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti je nebistveno, da je tožena stranka tožniku po podaji odpovedi (trideset dni po vročitvi odpovedi, a pred iztekom odpovednega roka) ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za ustrezno delo pri družbi materi. Te ponudbe, ki ni bila podana istočasno z odpovedjo, namreč ni mogoče upoštevati kot ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi v obliki instituta odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v 90. členu ZDR.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066579
ZP-1 člen 8, 9, 68, 68/1, 68/2, 114, 114/4, 118, 157, 157/3. KZ-1 člen 26. ZVCP-1 člen 30, 30/5, 38, 38/1, 38/1-1, 234.
zaslišanje obdolženca – načelo materialne resnice– priznanje prekrška – hitrost vožnje – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – odgovornost za prekršek – uporaba določb kazenskega zakonika – malomarnost – teorija o adekvatni vzročnosti – teorija o adekvatnosti - nova dejstva in dokazi
Obdolženki se ne očita, da bi prekršila dovoljeno hitrost vožnje na avtocesti, vožnja s hitrostjo v okviru dovoljene hitrosti vožnje pa ne izključuje kršitve 30. člena ZVCP-1, to je vožnje z neprilagojeno hitrostjo določenim pogojem.
Obdolženka je, da bi preprečila trčenje z vozilom, ki jo je že prehitevalo, odstopila od prehitevanja in sunkovito odvila volan v desno, pri tem pa izgubila oblast nad vozilom. Glede na tak manever med vožnjo vozila z večjo hitrostjo, do katerega je prišlo povsem zavestno, je obdolženki glede na njene osebne lastnosti (voznica z opravljenim vozniškim izpitom) in upoštevajoč že objektivno pričakovano nevarnost, da bo zaradi delovanja določenih fizikalnih sil prišlo pri takem manevru do zanašanja vozila, mogoče očitati, da pri tem ni ravnala s potrebno pazljivostjo in da je lahko pričakovala prepovedano posledico, to je zanašanje vozila in izgubo nadzora nad vozilom, v katero pa ni privolila, torej je ravnala z zavestno malomarnostjo.
Razlikovanje med zavestno in nezavestno malomarnostjo upoštevajoč sodobno kazenskopravno znanost ne vpliva na višjo ali nižjo stopnjo te vrste, temveč je v vsakem posamičnem primeru potrebno ugotoviti, ali ugotovljena zavestna ali nezavestna malomarnost pomeni večjo ali manjšo stopnjo krivde iz malomarnosti.
Po teoriji adekvatnosti je potrebno ugotoviti, ali je določen učinek, za katerega ni sporno, da je posledica obdolženčevega ravnanja, mogoče tudi v vrednostnem smislu pripisati obdolžencu (objektivna pripisljivost dejanja). Nauk o objektivni pripisljivosti pove, da je poleg naravoslovno pojmovane vzročnosti potrebna še nadaljnja predpostavka, in sicer pozitivna ocena, da je posledico tudi v vrednostnem smislu mogoče šteti za storilčevo delo.
priposestvovanje stvarne služnosti – način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti
Odločilno dejstvo za pridobitev služnosti hoje in vožnje na podlagi priposestvovanja je dejansko izvrševanje služnosti na tak način in v obsegu, kot jo izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča. Način in obseg uporabe poti po služečemu zemljišču, kot jo izvajajo druge osebe, ki so obiskovalci lastnika gospodujočega zemljišča, ni pravno pomemben. Nerelevantna je tudi trditev, da gospodujoče nepremičnine nimajo drugega dostopa, ker je to okoliščina, ki je pravno relevantna v postopku pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti.