načelo zakonitosti – načelo legalitete – ugovor že prodane stvari v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. To pomeni, da ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga (pravni naslov) za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga.
ZPIZ -1 člen 138, 141, 141/1, 141/3. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence člen I, II.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadeti upravičenci
Tožnik, ki sam ni zmožen opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb in potrebuje 24-urni nadzor svojcev, ne pa tudi obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege, je upravičen le do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zato njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence ni utemeljen.
ZIZ člen 31, 31/1, 38, 38/5. ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT člen 2202, 3460, 3464, 6002, 6007.
izvršilni stroški – odvetniški stroški - predlog za predložitev seznama premoženja – seznam dolžnikovega premoženja – obrazložena vloga - poizvedbe
Predlog za predložitev seznama premoženja je obrazložena vloga, za katero mora sodišče priznati in odmeriti nadaljnje izvršilne stroške v skladu s Tarifo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002762
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – spremenjene okoliščine
Čeprav glede na datume pravnomočnosti odločb o prekrških, s katerimi so bile izrečene kazenske točke, storilec pogojev za napotitev na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni izpolnjeval, pač pa je bil nanj napoten zaradi neažurnosti pri vodenju skupne evidence kazenskih točk, tega storilcu ni mogoče šteti v škodo in je potrebno upoštevati, da je program pravočasno in uspešno opravil.
priposestvovanje stvarne služnosti – način in obseg dejanskega izvrševanja služnosti
Odločilno dejstvo za pridobitev služnosti hoje in vožnje na podlagi priposestvovanja je dejansko izvrševanje služnosti na tak način in v obsegu, kot jo izvršuje lastnik gospodujočega zemljišča. Način in obseg uporabe poti po služečemu zemljišču, kot jo izvajajo druge osebe, ki so obiskovalci lastnika gospodujočega zemljišča, ni pravno pomemben. Nerelevantna je tudi trditev, da gospodujoče nepremičnine nimajo drugega dostopa, ker je to okoliščina, ki je pravno relevantna v postopku pri odločanju o predlogu za dovolitev nujne poti.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – sodni izvedenec – izločitev
Poslovno sodelovanje sodnega izvedenca s toženo stranko in z družbo, ki upravlja s skladiščem tožene stranke, vzbuja dvom v nepristranskost sodnega izvedenca in predstavlja utemeljen razlog za njegovo izločitev.
Ker je pri tožnici še potrebno zdravljenje, ni podano dokončno stanje in ni mogoče zaključiti, da z zdravljenjem ni mogoče odpraviti sprememb v zdravstvenem stanju oziroma pričakovati izboljšanja. Invalidnosti zato še ni mogoče ugotoviti.
pravica do tedenskega počitka – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zakonske zamudne obresti
Delavec – pripadnik Slovenske vojske na misiji, ki mu pripada en dan tedenskega počitka, ima pravico ta dan izkoristiti izključno na območju države, v kateri opravlja naloge. Če tega dneva ne more koristiti niti sproti, to je vsak teden, ko je na delu v tujini, niti kasneje v času, ko opravlja naloge na misiji v tujini, ima delavec šele po vrnitvi v Republiko Slovenijo pravico uveljavljati odškodninski zahtevek za neizkoriščene dni tedenskega počitka. To pa pomeni, da šele tedaj začne teči zastaralni rok za uveljavitev pravice do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi ga sicer na dan tedenskega počitka prejel delavec.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – bolniški stalež
Tožnici, ki je bila v bolniškem staležu, delovno razmerje zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni moglo zakonito prenehati z dnem izteka odpovednega roka, ampak je lahko prenehalo šele z iztekom bolniškega staleža.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 43, 43/3, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi kršitev v delovnem razmerju) ni nezakonita, četudi revidirano obdobje, v katerem je tožnica zagrešila očitane kršitve, sodi še v čas veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi, ki je bila redno odpovedana, je bila sklenjena le zaradi organizacijskih sprememb, ne pa zaradi spremembe področja dela.
ZDSS-1 člen 7, 7/1, 7/1-2a, 58, 58/1. ZPP člen 32, 32/2, 32/2-1, 47, 47/1. ZDR člen 137.
stvarna pristojnost – nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela – refundacija – gospodarski spor
Spori, v katerih delodajalci od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zahtevajo povrnitev izplačanih nadomestil za čas zadržanosti od dela delavcem, se presojajo po posebnih določbah ZPP o gospodarskih sporih. Za presojo teh sporov socialno sodišče ni stvarno pristojno.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 25. ZPIZ-1 člen 36, 39, 47, 47/2, 392, 402, 406, 409, 430. ZPIZ člen 39, 43. Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let, na raven plač in pokojnin iz leta 2008 člen 2.
starostna pokojnina – odmera – pravna podlaga – doba, dopolnjena v tujini – odstotki za odmero – valorizacijski količnik
Tožniku, ki je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 3. 6. 2009 in do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni izpolnil tako starostnega pogoja kot pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do pokojnine po prej veljavnih predpisih (ZPIZ), je to pravico mogoče priznati le po določbah ZPIZ-1.
Ker je tožnik s seštevanjem dobe, prebite v Sloveniji, in dobe, prebite na Hrvaškem, že izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ni podlage za upoštevanje dobe, prebite v BIH. Doba tretjih držav se po sporazumu o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Hrvaško upošteva le, če niti s seštevanjem dob, prebitih v obeh državah pogodbenicah, državljan pogodbenice ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dajatve.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066579
ZP-1 člen 8, 9, 68, 68/1, 68/2, 114, 114/4, 118, 157, 157/3. KZ-1 člen 26. ZVCP-1 člen 30, 30/5, 38, 38/1, 38/1-1, 234.
zaslišanje obdolženca – načelo materialne resnice– priznanje prekrška – hitrost vožnje – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – odgovornost za prekršek – uporaba določb kazenskega zakonika – malomarnost – teorija o adekvatni vzročnosti – teorija o adekvatnosti - nova dejstva in dokazi
Obdolženki se ne očita, da bi prekršila dovoljeno hitrost vožnje na avtocesti, vožnja s hitrostjo v okviru dovoljene hitrosti vožnje pa ne izključuje kršitve 30. člena ZVCP-1, to je vožnje z neprilagojeno hitrostjo določenim pogojem.
Obdolženka je, da bi preprečila trčenje z vozilom, ki jo je že prehitevalo, odstopila od prehitevanja in sunkovito odvila volan v desno, pri tem pa izgubila oblast nad vozilom. Glede na tak manever med vožnjo vozila z večjo hitrostjo, do katerega je prišlo povsem zavestno, je obdolženki glede na njene osebne lastnosti (voznica z opravljenim vozniškim izpitom) in upoštevajoč že objektivno pričakovano nevarnost, da bo zaradi delovanja določenih fizikalnih sil prišlo pri takem manevru do zanašanja vozila, mogoče očitati, da pri tem ni ravnala s potrebno pazljivostjo in da je lahko pričakovala prepovedano posledico, to je zanašanje vozila in izgubo nadzora nad vozilom, v katero pa ni privolila, torej je ravnala z zavestno malomarnostjo.
Razlikovanje med zavestno in nezavestno malomarnostjo upoštevajoč sodobno kazenskopravno znanost ne vpliva na višjo ali nižjo stopnjo te vrste, temveč je v vsakem posamičnem primeru potrebno ugotoviti, ali ugotovljena zavestna ali nezavestna malomarnost pomeni večjo ali manjšo stopnjo krivde iz malomarnosti.
Po teoriji adekvatnosti je potrebno ugotoviti, ali je določen učinek, za katerega ni sporno, da je posledica obdolženčevega ravnanja, mogoče tudi v vrednostnem smislu pripisati obdolžencu (objektivna pripisljivost dejanja). Nauk o objektivni pripisljivosti pove, da je poleg naravoslovno pojmovane vzročnosti potrebna še nadaljnja predpostavka, in sicer pozitivna ocena, da je posledico tudi v vrednostnem smislu mogoče šteti za storilčevo delo.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002765
ZP-1 člen 22, 22/3, 202, 202a, 202a/1. Ustava RS člen 22, 23, 25.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – določnost in izvršljivost izreka – obrazložitev sklepa – pravica do pravnega sredstva
Izrek sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, iz katerega izhaja, da se storilcu izreka prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil na dan 2.3.2010, je povsem jasen, določen in izvršljiv, zato sodišču prve stopnje v izreku izpodbijanega sklepa ni potrebno izrecno naštevati kategorije motornih vozil, za katere velja izrečen ukrep.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/2, 88/5, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – sodna razveza
Ker tožnica pred odpovedjo ni bila opozorjena na izpolnjevanje obveznosti iz delovnega razmerja in na možnost odpovedi v primeru ponovne kršitve, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga ni zakonita.
Zastaranje vsakokratne neizplačane mesečne plače oziroma razlike v plači (reparacije za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) je začelo teči od dneva zapadlosti mesečne plače in ne šele od pravnomočnosti sodbe prvostopenjskega sodišča, s katero je bilo po razveljavitvi sklepa o prenehanju delovnega razmerja toženi stranki naloženo, da tožnika vrne nazaj na delo, mu plača prispevke ter mu v delovno knjižico vpiše delovno dobo.
odškodninska odgovornost delavca – direktor – stvarna pristojnost – gospodarski spor – individualni delovni spor – elementi odškodninskega delikta – krivda – dokazno breme
V individualnem delovnem sporu tudi za direktorja velja določba 1. odstavka 182. člena ZDR, da delavec za povzročeno škodo odgovarja le, če jo povzroči namenoma ali iz hude malomarnosti. To pomeni, da bi morala tožeča stranka za utemeljitev odškodninskega zahtevka dokazati, da je škodo (v obliki inventurnega manka) utrpela zaradi toženčevega namernega ravnanja ali zaradi njegove hude malomarnosti.
ZPIZ-1 člen 60, 266. ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/3.
invalidnost – I. kategorija invalidnosti
Ker pri tožnici niti iz nobenega izvida lečečega specialista niti iz predloga osebnega zdravnika za uvedbo postopka in niti iz v sodnem postopku pridobljenega izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
URS člen 25. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/5, 66/8, 161, 161/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pravnega sredstva
Pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča prve stopnje, s katero to odloči o zahtevi za sodno varstvo, je urejena v 66. členu ZP-1, pri čemer je v 2. odstavku 66. člena ZP-1 med drugim urejena tudi pravica do pritožbe zoper odločbo sodišča, s katero je zahteva za sodno varstvo zavrnjena; zoper takšno odločbo je pritožba dovoljena le v primeru, če je bila storilcu izrečena višja globa od najnižje predpisane za prekršek ali če je bil izrečen odvzem premoženjske koristi, ki presega 400,00 eurov.
Po vseh svojih značilnostih zahteva za sodno varstvo opravlja funkcijo pravnega sredstva, saj se z njo zagotavlja instančna kontrola, sodišče pa v primeru zavrnitve zahteve za sodno varstvo odloči enako, kot je to pred njim storil že prekrškovni organ, tako da izključitev pritožbe zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo za sodno varstvo in s tem potrdilo odločitev prekrškovnega organa, ne posega v pravico do pravnega sredstva.