načelo zakonitosti – načelo legalitete – ugovor že prodane stvari v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. To pomeni, da ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga (pravni naslov) za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga.
ZPIZ -1 člen 138, 141, 141/1, 141/3. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence člen I, II.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadeti upravičenci
Tožnik, ki sam ni zmožen opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb in potrebuje 24-urni nadzor svojcev, ne pa tudi obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege, je upravičen le do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zato njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence ni utemeljen.
ZIZ člen 31, 31/1, 38, 38/5. ZPP člen 154, 154/2. ZOdvT člen 2202, 3460, 3464, 6002, 6007.
izvršilni stroški – odvetniški stroški - predlog za predložitev seznama premoženja – seznam dolžnikovega premoženja – obrazložena vloga - poizvedbe
Predlog za predložitev seznama premoženja je obrazložena vloga, za katero mora sodišče priznati in odmeriti nadaljnje izvršilne stroške v skladu s Tarifo.
Tožnica je z novo zahtevo pri tožencu uveljavljala povračilo škode in priznanje pokojninske dobe, o čemer je toženec že odločil z zavrnilno odločbo, ki jo je tožnica izpodbijala v socialnem sporu, ki je bil ob vložitvi nove zahteve še v teku. Gre za dva zahtevka, ki sta po vsebini enaka, zato je toženec ob tem, da se niti dejansko niti pravno stanje zadeve nista spremenila, novo zahtevo pravilno zavrgel.
ZDR člen 83, 83/1, 88, 88/1, 88/1-3, 88/6. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 43, 43/3, 43/4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - opozorilo na izpolnjevanje obveznosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga (zaradi kršitev v delovnem razmerju) ni nezakonita, četudi revidirano obdobje, v katerem je tožnica zagrešila očitane kršitve, sodi še v čas veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Nova pogodba o zaposlitvi, ki je bila redno odpovedana, je bila sklenjena le zaradi organizacijskih sprememb, ne pa zaradi spremembe področja dela.
Tožnica je v predlogu za obnovo postopka navedla, da je pridobila nov dokaz psihiatrični izvid in izvedensko mnenje, ki ga v prejšnjem postopku ni mogla pridobiti, ker ni bila finančno zmožna plačati izvedeniško mnenje. Glede na to, da v postopku pred pravnomočnostjo ni trdila in dokazovala, da bi bila zaradi bolezni nezmožna za delo, ter da je imela možnost, da se ji odobri brezplačna pravna pomoč, če bi pravočasno predlagala dokaz – izvedenca psihiatra, ne gre za okoliščine, ki jih tožnica brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno odločbo.
Sporazumu o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22, 25. ZPIZ-1 člen 36, 39, 47, 47/2, 392, 402, 406, 409, 430. ZPIZ člen 39, 43. Pravilnik o valorizacijskih količnikih za preračun plač in zavarovalnih osnov iz prejšnjih let, na raven plač in pokojnin iz leta 2008 člen 2.
starostna pokojnina – odmera – pravna podlaga – doba, dopolnjena v tujini – odstotki za odmero – valorizacijski količnik
Tožniku, ki je zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine vložil 3. 6. 2009 in do uveljavitve ZPIZ-1 (do 31. 12. 1999) še ni izpolnil tako starostnega pogoja kot pogoja pokojninske dobe za pridobitev pravice do pokojnine po prej veljavnih predpisih (ZPIZ), je to pravico mogoče priznati le po določbah ZPIZ-1.
Ker je tožnik s seštevanjem dobe, prebite v Sloveniji, in dobe, prebite na Hrvaškem, že izpolnil pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine, ni podlage za upoštevanje dobe, prebite v BIH. Doba tretjih držav se po sporazumu o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Hrvaško upošteva le, če niti s seštevanjem dob, prebitih v obeh državah pogodbenicah, državljan pogodbenice ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do dajatve.
ZDR člen 42, 131, 143. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 55.
plačilo za delo – delo preko polnega delovnega časa
Stranki sta se dogovorili za dokaj neobičajen način poslovanja, pri katerem tožena stranka od tožnice ni zahtevala, kdaj mora delati, tožnica pa je sama večkrat brez dogovora prekoračila delovni čas. Tožnica glede na navedeno plačila ur, ki presegajo zakonske maksimume glede dela preko polnega delovnega časa, ne more zahtevati.
Ker tožena stranka ni dokazala, da je tožniku vročila izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje njegovemu tožbenemu zahtevku za ugotovitev nezakonitosti odpovedi utemeljeno ugodilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
Ker sodišče ni moglo ugotoviti, kdaj je nastal razlog za odpoved, oziroma ker tožena stranka ni dokazala, da je odpoved podala pravočasno glede na nastanek razloga za odpoved (zmanjšan obseg dela), redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita.
ZPP člen 155, 155/1. ZOdvT tarifna številka 3100, 3102.
stroški postopka – ZOdvT – nagrada za zastopanje – nagrada za narok
Tožnikov pooblaščenec ni upravičen do nagrade za udeležbo na vsakem naroku posebej, ampak je (ne glede na število narokov) upravičen le do ene nagrade za narok.
Tožnik v postavljenem roku skladno s sklepom sodišča prve stopnje ni dopolnil vloge tako, da bi pojasnil, ali gre za zahtevo za izdajo dopolnilne sodbe, pritožbo ali revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje. Sodišče prve stopnje je zato vlogo zakonito zavrglo.
Ker dolžnik v pritožbi smiselno zatrjuje, da mu v postopku ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem ter nepravilno vročanje, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je moralo pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002762
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo – izbris kazenskih točk – spremenjene okoliščine
Čeprav glede na datume pravnomočnosti odločb o prekrških, s katerimi so bile izrečene kazenske točke, storilec pogojev za napotitev na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo ni izpolnjeval, pač pa je bil nanj napoten zaradi neažurnosti pri vodenju skupne evidence kazenskih točk, tega storilcu ni mogoče šteti v škodo in je potrebno upoštevati, da je program pravočasno in uspešno opravil.
ZPP ne ureja posebej, kako se pisanja, ki se morajo vročiti osebno, vročajo pravnim osebam, kadar vročitev osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali drugemu delavcu ni mogoča. Na podlagi analogije se uporabiti ureditev, ki velja za fizične osebe, in se – če gre za vročanje po pošti – pisanje izroči pošti, v hišnem predalčniku oziroma na vratih stanovanja (poslovnega prostora) pa se pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem je treba pisanje dvigniti. Vročitev se šteje opravljeno po izteku roka, ki je na voljo za dvig pisanja.
Če tožena stranka na tožbo ne odgovori, se šteje, da je priznala vsa dejstva, ki so v tožbi navedena. Iz tega razloga sodišče prve stopnje ni ravnalo pravilno, ker je v zvezi z ugotavljanjem dejstev izvedlo nekatere dokaze (vplogled v sodni register, v listine v spisu, v spis sodišča, ki se je vodil v drugi zadevi). S tem je zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka, ki pa po oceni pritožbenega sodišča ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Pravilno bi bilo, da bi ob oceni, da je tožba sklepčna in ker navedbe v tožbi niso v nasprotju s predloženimi dokazi, izdalo zamudno sodbo na podlagi dejanskega stanja, kot je opisano v tožbi.
ZDR člen 81, 81/3, 83, 83/3, 87, 110, 111, 111/1, 111/1-3. ZPP člen 140, 141, 142.
vročanje - osebna vročitev - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - pisna obdolžitev - izostanek z dela
Tožena stranka niti prve niti druge pisne obdolžitve tožniku ni vročila pravilno: prvo pisno obdolžitev je prevzel tožnikov oče, tožniku pa je ni mogel izročiti, ker je bil na dopustu, drugo obdolžitev pa je tožena stranka vročila odvetnici, ki je tožnika zastopala v drugem sodnem sporu. Ta vročitev ni bila pravilna, ker odvetnica ni bila pooblaščena za zastopanje v postopku odpovedi. Iz tega razloga je treba šteti, da pisni obdolžitvi tožniku nista bili vročeni, tožnik se ni mogel zagovarjati, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonita.
ZPIZ-1 člen 60, 266. ZPP člen 8, 224, 224/1, 224/3.
invalidnost – I. kategorija invalidnosti
Ker pri tožnici niti iz nobenega izvida lečečega specialista niti iz predloga osebnega zdravnika za uvedbo postopka in niti iz v sodnem postopku pridobljenega izvedenskega mnenja ne izhaja, da bi prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, je tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine neutemeljen.
pravica do tedenskega počitka – odškodnina za neizkoriščene proste dni – zastaranje – zakonske zamudne obresti
Delavec – pripadnik Slovenske vojske na misiji, ki mu pripada en dan tedenskega počitka, ima pravico ta dan izkoristiti izključno na območju države, v kateri opravlja naloge. Če tega dneva ne more koristiti niti sproti, to je vsak teden, ko je na delu v tujini, niti kasneje v času, ko opravlja naloge na misiji v tujini, ima delavec šele po vrnitvi v Republiko Slovenijo pravico uveljavljati odškodninski zahtevek za neizkoriščene dni tedenskega počitka. To pa pomeni, da šele tedaj začne teči zastaralni rok za uveljavitev pravice do odškodnine v višini nadomestila plače, ki bi ga sicer na dan tedenskega počitka prejel delavec.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002761
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo – pogoj za izbris kazenskih točk
Izbrisa 4 kazenskih točk ni mogoče doseči z udeležbo na programu usposabljanja in izobraževanja za varno vožnjo po poteku roka, določenem v napotilu ministra. Če obstajajo opravičljivi razlogi, da se storilec v določenem roku programa ne more udeležiti, mora o tem obvestiti ministrstvo in prositi za podaljšanje roka.