Ker pooblastilno razmerje med dolžnikoma in odvetnikom ni izkazano, odločbi Organa za brezplačno pravno pomoč pa se nanašata samo na postopek na prvi stopnji, je pritožba nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066580
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 148, 148/2, 235, 235/5.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila kot osnovni poklic – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je nepomembno, s kakšnimi prekrški in s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec dosegel ali presegel mejno število kazenskih točk. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec storil prekršek in so mu bile izrečene kazenske točke, je pomembno le za vnovično pridobitev vozniškega dovoljenja.
ZDDV člen 5, 5/1, 78, 78/1, 94, 94/1. ZIZ člen 15, 56.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – delna ustavitev postopka – ugovor po izteku roka – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – odvetnik kot davčni zavezanec – utemeljenost zahteve za obračun DDV - nepriznanje DDV na opravljene storitve
Glede na stališče, ki ga je v zvezi z obračunavanjem DDV za odvetniške storitve sprejelo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 1075/2007 z dne 28.1.2009, bi odvetnik moral z vlogo, s katero je uveljavljal vračilo stroškov, ne le priglasiti DDV in navesti, da je davčni zavezanec, ampak tudi predložiti listino iz katere izhaja utemeljenost njegove zahteve za obračun DDV, ali pa predlagati vpogled v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV, če tega ni storil že predhodno v postopku.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da ne gre za tako nesklepčnost tožbe, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, in je pravilno uporabilo določbo petega odstavka 318. člena ZPP.
Prvostopno sodišče bi moralo na podlagi predlaganih dokazov ugotoviti, za kateri pravni posel je tožena stranka menično izjavo podpisala. Stališče prvostopnega sodišča, da je podpisala menično izjavo za obe pogodbi, tako za prodajno kot za komisijsko pogodbo, namreč v dokaznih listinah zaenkrat nima nobene opore. Odločilna dejstva izpodbijane sodbe so tako v nasprotju z vsebino predloženih listin, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ugovorni razlogi - prepoved prometa z nepremičnino - nedovoljena gradnja
Kadar je izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, je prepovedan promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.
Pritožnica ni navedla obstoja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je oporočiteljica napravila ustno oporoko: ni trdila, da naj bi bila poslednja volja izražena pred dvema pričama, niti da so bile takrat podane izredne razmere, ki so zapustnici onemogočale napraviti pisno oporoko, niti da je bil spoštovan rok iz drugega odstavka 72. člena ZD.
zavrženje pritožbe – pravni interes za pritožbo – pritožba dolžnika zoper sklep o delni ustavitvi izvršbe – ugovor po izteku roka
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je sledilo predlogu upnika in delno ustavilo izvršbo, je dolžniku v korist in se njegov pravni položaj z odločbo sodišča druge stopnje ne more izboljšati, zato njegova pritožba zaradi pomanjkanja pravnega interesa ni dovoljena.
Podlago pogodbe (poslovni razlog) sestavljajo samo tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe in se izražajo v skupnem namenu pogodbenih strank. Skupen namen pogodbenih strank poroštvene pogodbe in njena kavza je zavarovanje obveznosti glavnega dolžnika. V naravi poroštvene izjave je torej, da porok od nje ne more pričakovati nikakršne (ekonomske) koristi.
Na ničnost pogodbe je sicer sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, vendar pa mora stranka v postopku zatrjevati takšna dejstva, ki sodišče napotijo na uporabo ustrezne materialnopravne določbe, ki določa razlog ničnosti in mu omogočijo njihov preizkus.
začasni zastopnik za sprejemanje pisanj – prva vročitev toženi stranki
Postavitev začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj toženi stranki, je predvidena ob pogoju, da je toženi stranki prva vročitev pisanj opravljena.
Tudi pri ugotovitvenih zahtevkih je mogoče izdati začasno odredbo, in sicer tako imenovano ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere namen je ureditev spornega razmerja do pravnomočne sodne odločbe.
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja samostojni ugotovitveni zahtevek, brez povezave z morebitnim oblikovalnim ali dajatvenim zahtevkom. Zato je pravilno stališče izpodbijane odločbe, da mora v tem primeru tožeča stranka najprej izkazati, da ima pravno korist od vložitve te tožbe.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – najdaljša možna preizkusna doba
Upoštevajoč v izpodbijanem sklepu izpostavljene okoliščine (višina prijavljenih terjatev – preko 269.000,00 EUR, dejstvo, da so terjatve nastale zaradi napačnih poslovnih odločitev in ravnanj dolžnika, neizkazane zdravstvene težave), je pravilna odločitev, da je petletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnik bodisi poravnal svoje dolgove, če pa mu to ne bo uspelo, mu bodo odpuščene. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
Začasna odredba je pravnomočna, zato je jasno, da se predlog nasprotne udeleženke, o katerem je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, šteje kot predlog za izdajo nove začasne odredbe. Novo začasno odredbo sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku (zaradi njene neizdaje) lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Temeljno vprašanje torej je, ali so upoštevaje ureditev stikov po pravnomočni začasni odredbi, izkazani pogoji za izdajo nove.
ZPP člen 120, 120/1, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZUP člen 88, 88/1, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 96, 96/1, 96/2.
socialni spor – prepozna tožba – vrnitev v prejšnje stanje – vročitev
Zaradi zamude materialnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo zavoda vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, zato je sodišče prve stopnje tak predlog utemeljeno zavrglo.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0055495
ZGD člen 394, 394/1, 394/2. ZGD-1 člen 425.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenike izbrisane družbe – objava izbrisa v Uradnem listu – prekluzivni rok – posledica izteka prekluzivnega roka - začetek teka prekluzivnega roka – pogoj za osebno odgovornost družbenikov – neobstoj družbe
Ni sporno, da je bila družba K d.o.o iz sodnega registra izbrisana dne 26. 11. 1998. Pogoj za osebno odgovornost družbenika, da torej družba ne obstaja več, je tako izpolnjen. V zvezi z objavo izbrisa družbe K d.o.o. v Uradnem listu Republike Slovenije se višje sodišče pridružuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da izbris ni bil objavljen, ker za objavo niso bili poravnani stroški, kar jasno izhaja iz dopisa Uradnega lista z dne 03. 11. 2006. To dejstvo pa ne more biti v škodo upniku, saj teka in izteka roka, po katerem bi obveznost do njega ugasnila, ni prišlo po njegovi krivdi. Dolžnik mora zato sebi pripisati okoliščino, da upnik pri izterjavi terjatve od njega kot pravnega naslednika izbrisane družbe ni prekludiran. Ker je, kot že navedeno zgoraj, izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe, tista, ki materialnopravno zavezuje družbenike in s katero ti prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe, tudi v predmetni zadevi med nekdanjim družbenikom kot prevzemnikom, sedaj dolžnikom in upnikom obstaja obveznost, ki je do tedaj obstajala med upniki in družbo.
Skupni lastniki stvar uporabljajo skupno, zato trditve pritožbe, da ima toženec naslov za bivanje, ker mu je to dovolil eden od skupnih lastnikov, niso pravno utemeljene.
ZPIZ -1 člen 138, 141, 141/1, 141/3. Sklep o dodatku za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence člen I, II.
dodatek za pomoč in postrežbo – najtežje prizadeti upravičenci
Tožnik, ki sam ni zmožen opravljati vseh osnovnih življenjskih potreb in potrebuje 24-urni nadzor svojcev, ne pa tudi obvezne strokovne pomoči za stalno izvajanje zdravstvene nege, je upravičen le do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, zato njegov tožbeni zahtevek za priznanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo za najtežje prizadete upravičence ni utemeljen.