PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066580
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 148, 148/2, 235, 235/5.
kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja – odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja – vožnja motornega vozila kot osnovni poklic – pogoji za izdajo vozniškega dovoljenja
Za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja je nepomembno, s kakšnimi prekrški in s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec dosegel ali presegel mejno število kazenskih točk. Vprašanje, s katerimi kategorijami motornih vozil je storilec storil prekršek in so mu bile izrečene kazenske točke, je pomembno le za vnovično pridobitev vozniškega dovoljenja.
Prvostopno sodišče bi moralo na podlagi predlaganih dokazov ugotoviti, za kateri pravni posel je tožena stranka menično izjavo podpisala. Stališče prvostopnega sodišča, da je podpisala menično izjavo za obe pogodbi, tako za prodajno kot za komisijsko pogodbo, namreč v dokaznih listinah zaenkrat nima nobene opore. Odločilna dejstva izpodbijane sodbe so tako v nasprotju z vsebino predloženih listin, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 15. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Podlago pogodbe (poslovni razlog) sestavljajo samo tisti interesi, ki so bili predmet usklajevanja pri sklepanju pogodbe in se izražajo v skupnem namenu pogodbenih strank. Skupen namen pogodbenih strank poroštvene pogodbe in njena kavza je zavarovanje obveznosti glavnega dolžnika. V naravi poroštvene izjave je torej, da porok od nje ne more pričakovati nikakršne (ekonomske) koristi.
Na ničnost pogodbe je sicer sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti, vendar pa mora stranka v postopku zatrjevati takšna dejstva, ki sodišče napotijo na uporabo ustrezne materialnopravne določbe, ki določa razlog ničnosti in mu omogočijo njihov preizkus.
Pritožnica ni navedla obstoja okoliščin, iz katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je oporočiteljica napravila ustno oporoko: ni trdila, da naj bi bila poslednja volja izražena pred dvema pričama, niti da so bile takrat podane izredne razmere, ki so zapustnici onemogočale napraviti pisno oporoko, niti da je bil spoštovan rok iz drugega odstavka 72. člena ZD.
Začasna odredba je pravnomočna, zato je jasno, da se predlog nasprotne udeleženke, o katerem je sodišče z izpodbijanim sklepom odločilo, šteje kot predlog za izdajo nove začasne odredbe. Novo začasno odredbo sodišče izda le, če ugotovi, da bi sicer otroku (zaradi njene neizdaje) lahko nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda. Temeljno vprašanje torej je, ali so upoštevaje ureditev stikov po pravnomočni začasni odredbi, izkazani pogoji za izdajo nove.
Ker pooblastilno razmerje med dolžnikoma in odvetnikom ni izkazano, odločbi Organa za brezplačno pravno pomoč pa se nanašata samo na postopek na prvi stopnji, je pritožba nedovoljena, ker jo je vložila oseba, ki ni imela te pravice (četrti odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Tudi pri ugotovitvenih zahtevkih je mogoče izdati začasno odredbo, in sicer tako imenovano ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo, katere namen je ureditev spornega razmerja do pravnomočne sodne odločbe.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen vzrok – skrbnost dobrega gospodarstvenika
Dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičenih razlogov“. V konkretnem primeru bi namreč sodišče prve stopnje moralo predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrniti tudi, če bi ugotovilo, da so resnična vsa dejstva, na katera se sklicuje predlagatelj, zaradi česar izvedba dokazov z zaslišanjem stranke in priče nista imela nobenega smisla.
ZDDV člen 5, 5/1, 78, 78/1, 94, 94/1. ZIZ člen 15, 56.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – delna ustavitev postopka – ugovor po izteku roka – dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev – odvetnik kot davčni zavezanec – utemeljenost zahteve za obračun DDV - nepriznanje DDV na opravljene storitve
Glede na stališče, ki ga je v zvezi z obračunavanjem DDV za odvetniške storitve sprejelo Vrhovno sodišče RS v sklepu opr. št. II Ips 1075/2007 z dne 28.1.2009, bi odvetnik moral z vlogo, s katero je uveljavljal vračilo stroškov, ne le priglasiti DDV in navesti, da je davčni zavezanec, ampak tudi predložiti listino iz katere izhaja utemeljenost njegove zahteve za obračun DDV, ali pa predlagati vpogled v javno evidenco Davčne uprave RS o zavezancih za plačilo DDV, če tega ni storil že predhodno v postopku.
osebni stečaj – odpust obveznosti – preizkusno obdobje – najdaljša možna preizkusna doba
Upoštevajoč v izpodbijanem sklepu izpostavljene okoliščine (višina prijavljenih terjatev – preko 269.000,00 EUR, dejstvo, da so terjatve nastale zaradi napačnih poslovnih odločitev in ravnanj dolžnika, neizkazane zdravstvene težave), je pravilna odločitev, da je petletna preizkusna doba primerna doba, v kateri bo dolžnik bodisi poravnal svoje dolgove, če pa mu to ne bo uspelo, mu bodo odpuščene. Namen instituta odpusta dolga ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov, pač pa vrnitev takih oseb v premoženjske razmere, ki jim omogočajo normalno življenje, vendar šele po tem, ko jim kljub njihovi aktivni angažiranosti ni uspelo poplačati svojih upnikov.
ugovorni razlogi - prepoved prometa z nepremičnino - nedovoljena gradnja
Kadar je izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, je prepovedan promet kot pravno poslovno razpolaganje lastnika s takšno nepremičnino, ni pa to ovira za prisilno prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno presodilo, da ne gre za tako nesklepčnost tožbe, ki bi jo bilo mogoče odpraviti z dopolnitvijo posameznih navedb v okviru istega tožbenega zahtevka, in je pravilno uporabilo določbo petega odstavka 318. člena ZPP.
Tožeča stranka s tožbo uveljavlja samostojni ugotovitveni zahtevek, brez povezave z morebitnim oblikovalnim ali dajatvenim zahtevkom. Zato je pravilno stališče izpodbijane odločbe, da mora v tem primeru tožeča stranka najprej izkazati, da ima pravno korist od vložitve te tožbe.
krajevna pristojnost – ugovor krajevne nepristojnosti
Sodišče, katerega krajevno pristojnost (procesno) zatrjuje in izkazuje tožnik, je pristojno ne glede na materialnopravne ugovore toženca o neobstoju pravnega razmerja ali dogovora o pristojnosti.
načelo zakonitosti – načelo legalitete – ugovor že prodane stvari v zemljiškoknjižnem postopku
Zemljiškoknjižno sodišče ne preverja materialnopravnih pogojev za vpis, ampak samo formalne. To pomeni, da ne sme presojati veljavnosti pravnih dejstev, ki so podlaga (pravni naslov) za nastanek, spremembo ali prenehanje pravic, katerih vpis se predlaga.
Skupni lastniki stvar uporabljajo skupno, zato trditve pritožbe, da ima toženec naslov za bivanje, ker mu je to dovolil eden od skupnih lastnikov, niso pravno utemeljene.
ZPP člen 120, 120/1, 274, 274/1. ZDSS-1 člen 72, 72/1. ZUP člen 88, 88/1, 87, 87/1, 87/3, 87/4, 96, 96/1, 96/2.
socialni spor – prepozna tožba – vrnitev v prejšnje stanje – vročitev
Zaradi zamude materialnega prekluzivnega roka za vložitev tožbe zoper dokončno odločbo zavoda vrnitev v prejšnje stanje ni dovoljena, zato je sodišče prve stopnje tak predlog utemeljeno zavrglo.