SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069306
ZGD člen 32.
zakoniti zastopnik družbe – nastop upravičenja za zastopanje - učinki vpisa v register
Zakoniti zastopnik družbe pridobi pooblastilo za zastopanje družbe že s samim imenovanjem. Vpis zakonitega zastopnika gospodarske družbe v sodni register je le deklaratornega značaja. To pomeni, da oseba, ki trdi, da je zakoniti zastopnik družbe, pa ni vpisana v sodni register, svoje upravičenje za zastopanje lahko izkazuje s sklepom o imenovanju za zakonitega zastopnika.
ZZK-1 ne izključuje pravice do izbrisne tožbe osebam, ki sicer niso bile vknjižene v zemljiško knjigo, je pa bila z vknjižbo prizadeta njihova lastninska pravica.
Zgolj dejstvo, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico originarno, ne izključuje uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, oziroma povedano drugače, če bi bila tožena stranka dobroverna ob vložitvi predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, bi zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ohranila lastninsko pravico, saj se je vpisala kot lastnica stanovanja pred tožečo stranko.
V primeru, da nasprotni udeleženec predlaga nadaljevanje postopka, mora sodišče pri odločanju upoštevati predloge in dokaze, ki jih je stranka predlagala pred nadaljevanjem postopka.
Zemljiškoknjižno sodišče mora sklep o izvršbi zaznamovati v celoti oz. upnikovo terjatev v svojem sklepu natančno povzeti in jo vpisati tako kot izhaja iz sklepa izvršilnega sodišča.
pravdni stroški – odvetniški stroški – tarifa – nagrada za zastopanje na naroku
V ZOdvT je uvedeno plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi (ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok) in je ukinjena nagrada za izvršitev vsakega posameznega opravila. Z „nagrado za narok“ po tarifni številki 3102 je torej mišljena nagrada za naroke in ne le za en narok, ne glede na dejansko opravljeno število narokov, sicer ne bi zakonodajalec v kazenskih zadevah in postopkih za prekrške izrecno predpisal, da se priznava nagrada za vsak narok posebej
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – vezanost na sklep o izvršbi
Pritožnik utemeljeno očita registrskemu sodišču, da ni imelo pravne podlage za vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri njegovem poslovnem deležu pri subjektu vpisa M., d.o.o. Iz izreka sklepa o izvršbi namreč ne izhaja, da je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na poslovnem deležu pritožnika pri subjektu vpisa M., d.o.o., saj izrek glasi: „Sodišče dovoli predlagano izvršbo na denarna sredstva pri OPP.“
ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1, 4/1-7. ZGD-1 člen 91.
vpis postopka izbrisa družbe z neomejeno odgovornostjo
Tudi če pri pritožniku obstojijo utemeljeni razlogi, da se odreče vodenju poslov družbe, ni podan nadaljnji pogoj iz 91. čl. ZGD -1, torej da družbeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje poslov družbe, saj je pritožnik v družbi ostal edini družbenik.
vknjižba služnostne pravice – listina za vpis – presoja pravilnosti potrdila o pravnomočnosti odločbe – načelo formalnosti
Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti, ki ga je izdalo sodišče v nepravdnem postopku.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo – pravočasnost predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga - nepopolna vloga
Ravnanje pooblaščenke predlagatelja je bilo neskrbno, saj v predlogu ni opredeljeno navedla okoliščine (okoliščin) in časovno opredelila dogodka (dogodkov) po 9. 6. 20010, na podlagi katerega (katerih) utemeljuje predlog za prepustitev stanovanja v skupni rabi predlagatelju. Ob takšni pomanjkljivi trditveni podlagi in posebej glede na naravo postopka, bi moralo sodišče prve stopnje predlagatelja pozvati, da na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP nepopolne navedbe dopolni.
URS člen 22. ZPP člen 23, 23/2, 112, 112/1, 112/8, 112/9, 274. ZIZ člen 65.
pravočasnost tožbe – nepristojno sodišče – prekluzivni rok – sodba presenečenja – zastopanje po pooblaščencu
Če je tožba vložena pri nepristojnem sodišču, se šteje za pravočasno le ob upoštevanju v 8. odstavku 112. člena ZPP predvidene izjeme. Ker 23. člen ZPP nima posebnih določb glede vprašanja pravočasnosti tožbe (vložene pri nepristojnem sodišču), je treba uporabiti 8. odstavek 112. člena ZPP, ki ureja to vprašanje.
O zahtevku tožnice – odvetniške zbornice - za plačilo denarne kazni, povprečnine in stroškov postopka, kar vse je bilo toženki (odvetnici) že naloženo s pravnomočno odločbo tožničine disciplinske komisije, ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku, saj ne gre za sporno civilnopravno razmerje, pač pa za razmerje, ki je med strankama že urejeno, in sicer z zakonom predvideno odločbo pristojnega organa, ki je izvršljiva in zoper katero ni predvidenega nadaljnjega sodnega varstva.
Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo glede na okoliščine konkretnega primera in jih v celoti, kljub temu da je tožeča stranka v pravdi uspela le delno, naložilo toženki. Takšna uporaba materialnega prava je zmotna, saj 2. odstavek 154. člena ZPP sodišču daje možnost, da glede na okoliščine primera eni stranki naloži povračilo sorazmernega dela in ne celotnih stroškov druge stranke.
Kot del ugotovljenega dejanskega stanja je mogoče šteti tudi neprerekane trditve ene od strank (čl. 214 ZPP), listine, ki jih predloži stranka v zvezi s konkretizacijo svojih trditev, pa je mogoče obravnavati kot trditve stranke. Tako je mogoče v sporih, kot je obravnavani, dopustiti, da se stranka glede opisa napak, njihovega obsega oz. preciziranja, lokacije in vrednosti sklicuje na predloženo listino. Vsebine teh listin tožeča stranka ni prerekala, zato se glede na obrazloženo lahko štejejo kot del dejanske podlage gospodarskega spora.
Prosti preudarek ne opravičuje samovoljnosti, ampak mora sodišče pri njegovi uporabi upoštevati vse okoliščine, ki so odločilne za odločitev o višini zahtevka. Navedeno pomeni, da se mora sodišče opreti na razpoložljivo procesno gradivo, vrzel med le-tem in končno pravno relevantno dejansko ugotovitvijo pa lahko premosti z uporabo prostega preudarka, ki pa mora biti obrazložena.
dediščinska tožba – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe
Zastaralni rok po 141. členu ZD začne teči šele tedaj, ko pride do konflikta pravnih položajev: materialnopravnega nosilca pravic na zapuščini (tožnikove stvarne pravice, pridobljene v trenutku zapustničine smrti) na eni ter obličnostnega položaja deklariranega dediča (in s tem deklariranega nosilca stvarne pravice) na drugi strani.
Zastaralni rok za dediščinsko tožbo ne more preteči, preden je o spornem premoženju odločeno v zapuščinskem postopku.
Primaren način delitve, za katerega si mora sodišče prizadevati, je fizična delitev, če je le-ta mogoča. Pri tem se fizična delitev opravi tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev ni mogoča, sledi civilna delitev, to je prodaja stvari in razdelitev kupnine. Tretji način, ki pa ga lahko sodišče uporabi le, če kateri od solastnikov tak predlog da, pa je način, ki nadomesti civilno delitev in se izvede tako, da se celotna stvar dodeli enemu solastniku, sočasno pa se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom. Če to predlaga več solastnikov, pa ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov.
Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke je v ZPP predvidena le, kadar sodišče (in ne morda katera od strank) oceni, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami (in ne z okoliščinami kot jih vidita stranki) in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ali da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.