ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1, 4/1-7. ZGD-1 člen 91.
vpis postopka izbrisa družbe z neomejeno odgovornostjo
Tudi če pri pritožniku obstojijo utemeljeni razlogi, da se odreče vodenju poslov družbe, ni podan nadaljnji pogoj iz 91. čl. ZGD -1, torej da družbeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje poslov družbe, saj je pritožnik v družbi ostal edini družbenik.
Prosti preudarek ne opravičuje samovoljnosti, ampak mora sodišče pri njegovi uporabi upoštevati vse okoliščine, ki so odločilne za odločitev o višini zahtevka. Navedeno pomeni, da se mora sodišče opreti na razpoložljivo procesno gradivo, vrzel med le-tem in končno pravno relevantno dejansko ugotovitvijo pa lahko premosti z uporabo prostega preudarka, ki pa mora biti obrazložena.
Sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka (objektivna sprememba tožbe) vsebuje nujno tudi umik prej postavljenih tožbenih zahtevkov. V primeru, ko se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je zato za umik prej postavljenega tožbenega zahtevka potrebna privolitev tožene stranke, sicer prej postavljeni tožbeni zahtevek procesno obstajajo še naprej.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061497
ZZZDR člen 87, 105, 106, 106a. ZIZ člen 226, 238f.
prekinitev postopka – dodelitev in preživljanje otroka – stiki otroka – biološki oče - izpodbijanje očetovstva – začasna odredba o stikih – onemogočanje stikov – denarna kazen
Vprašanje očetovstva ne more biti razlog za prekinitev postopka v zvezi z določitvijo stikov otroka s tožencem, to vprašanje pa je razlog za prekinitev postopka v zvezi z varstvom, vzgojo in preživljanjem otroka.
Ob dejstvu, da so stiki mld. otroka s tožencem nedvomno v njegovo korist, otrok pa ima pravico do stikov ne samo s staršem, pri katerem ne živi v varstvu in vzgoji, pač pa tudi z drugimi osebami, ni nobene ovire, da se spor o stikih otroka s tožencem ne bi takoj obravnaval. O njihovi ureditvi lahko sodišče odloča ne glede na to, ali je očetovstvo sporno ali ne. Bistveno je, da se o tem vprašanju pravdni stranki ne moreta sporazumeti.
pravdni stroški – odvetniški stroški – tarifa – nagrada za zastopanje na naroku
V ZOdvT je uvedeno plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi (ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok) in je ukinjena nagrada za izvršitev vsakega posameznega opravila. Z „nagrado za narok“ po tarifni številki 3102 je torej mišljena nagrada za naroke in ne le za en narok, ne glede na dejansko opravljeno število narokov, sicer ne bi zakonodajalec v kazenskih zadevah in postopkih za prekrške izrecno predpisal, da se priznava nagrada za vsak narok posebej
V primeru, da nasprotni udeleženec predlaga nadaljevanje postopka, mora sodišče pri odločanju upoštevati predloge in dokaze, ki jih je stranka predlagala pred nadaljevanjem postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067610
ZPP člen 108, 108/2, 181, 181/2, 181/3. OZ člen 174, 174/1, 179.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – premoženjska škoda - vmesni ugotovitveni zahtevek – prometna nesreča – zmanjšanje življenjske aktivnosti – namen plačila akontacije – zapis v tujem jeziku – dokazne listine v tujem jeziku
Izvedenka je pojasnila, da so na razvoj depresivne motnje delno vplivali tudi drugi dogodki pred in po škodnem dogodku, vendar pa vpliv teh dejavnikov ni bil velik (v tožnikovi zdravstveni dokumentaciji tudi ni zaslediti morebitne tožnikove predhodne depresivne strukturiranosti, ki bi kot neka primarna osebnostna značilnost sama po sebi pogojevala razvoj depresije). Izvedenka je tudi ugotovila, da je pri tožniku po predhodnih poškodbah prišlo do psihične prizadetosti, ki pa ni bila intenzivna in je tudi prešla oziroma so posledice na psihičnem področju pri tožniku do obravnavanega škodnega dogodka že izzvenele. Te ugotovitve vodijo do sklepa, da je odločilni vzrok oziroma sprožilni element za tožnikovo depresivno razpoloženjsko motnjo iskati prav v posledicah tožnikovih poškodb v obravnavanem škodnem dogodku, za kar odgovarja tožena stranka.
Akontacij na račun neznane škode, nezapadlih obveznosti in neuveljavljanih zahtevkov (tožnik ni predložil nobenega odškodninskega zahtevka, ki ga je še pred tožbo morda naslovil na zavarovalnico) niti ni mogoče vračunavati v pomenu 287. čl. OZ.
Ker bodoča škoda še ni zapadla uveljavlja vmesni ugotovitveni zahtevek, pri čemer iz njegovih trditev izhaja, da ima poleg vtoževanih zahtevkov v tej pravdi do toženke tudi druge zahtevke iz istega razmerja. V takšnih primerih ZPP omogoča stranki vmesni ugotovitveni zahtevek, katerega namen je, da stranka doseže odločitev sodišča tudi o obstoju prejudicijalnega pravnega razmerja v izreku sodbe z učinkom pravnomočnosti (tudi za odločitev o dajatvenem zahtevku mora sodišče naprej razčistiti, ali obstaja pravno razmerje, od katerega je odvisna odločitev o glavni stvari – v tem smislu gre za predhodno vprašanje). V tem primeru pravnomočna odločitev o vmesnem ugotovitvenem zahtevku veže stranke v morebitnih kasnejših pravdah glede drugih zahtevkov iz istega pravnega razmerja. Za vložitev vmesnega ugotovitvenega zahtevka tožniku ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj pri vmesnem ugotovitvenem zahtevku pogoj prejudicialnosti nadomešča procesno predpostavko pravnega interesa.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 34, 34/1, 34/1-1. ZIZ člen 165, 165/1, 165/3.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
Za izveden način izvršbe z zaznambo sklepa o izvršbi na pritožnikovem deležu v družbi M., d.o.o. v sklepu o dovolitvi izvršbe ni bilo podlage. Iz izreka citiranega sklepa izvršilnega sklepa izhaja, da je bila izvršba dovoljena le „na denarna sredstva pri OPP“. Predmet izvršbe po tem izvršilnem sklepu so bila le dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ne pa pritožnikov poslovni delež v družbi M., d.o.o.
dediščinska tožba – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe
Zastaralni rok po 141. členu ZD začne teči šele tedaj, ko pride do konflikta pravnih položajev: materialnopravnega nosilca pravic na zapuščini (tožnikove stvarne pravice, pridobljene v trenutku zapustničine smrti) na eni ter obličnostnega položaja deklariranega dediča (in s tem deklariranega nosilca stvarne pravice) na drugi strani.
Zastaralni rok za dediščinsko tožbo ne more preteči, preden je o spornem premoženju odločeno v zapuščinskem postopku.
Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo glede na okoliščine konkretnega primera in jih v celoti, kljub temu da je tožeča stranka v pravdi uspela le delno, naložilo toženki. Takšna uporaba materialnega prava je zmotna, saj 2. odstavek 154. člena ZPP sodišču daje možnost, da glede na okoliščine primera eni stranki naloži povračilo sorazmernega dela in ne celotnih stroškov druge stranke.
ZZK-1 ne izključuje pravice do izbrisne tožbe osebam, ki sicer niso bile vknjižene v zemljiško knjigo, je pa bila z vknjižbo prizadeta njihova lastninska pravica.
Zgolj dejstvo, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico originarno, ne izključuje uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, oziroma povedano drugače, če bi bila tožena stranka dobroverna ob vložitvi predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, bi zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ohranila lastninsko pravico, saj se je vpisala kot lastnica stanovanja pred tožečo stranko.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – uporaba poštnega predala
Iz dogovora s pošto o uporabi poštnega predala izhaja, da mora uporabnik poštnega predala opozoriti pošiljatelje, da naj na pošiljke, ki bodo naslovljene na njegov naslov, označijo s številko poštnega predala. To pa pomeni, da se vročajo v poštni predal uporabnika le tiste pošiljke, na katerih je označena številka poštnega predala pri določeni Pošti, ne pa tudi tiste pošiljke, na katerih je naveden le naslov prejemnika. Pritožnica ne zatrjuje, da je o številki poštnega predala obvestila sodišče. Zato zatrjevani Dogovor s Pošto za ugotovitev, da družba ni sprejela uradnih pošiljk, ki so bile družbi pravilno poslane na naslov, ki je vpisan v sodnem registru, ni zadosten.
umik pritožbe – zloraba procesnih pravic – zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih – dva direktorja
Če udeleženka s pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe uveljavlja neveljavnost umika, nato pa umakne tudi to pritožbo, ob tem pa zakonita zastopnika v imenu družbe, en s pritožbami, drug pa z umiki, delujeta drug proti drugemu, pride do situacije, ki kaže na namen škodovanja. V takem primeru je mogoče sodno varstvo zagotoviti le tako, da sodišče v določeni fazi odloči o pritožbi.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069306
ZGD člen 32.
zakoniti zastopnik družbe – nastop upravičenja za zastopanje - učinki vpisa v register
Zakoniti zastopnik družbe pridobi pooblastilo za zastopanje družbe že s samim imenovanjem. Vpis zakonitega zastopnika gospodarske družbe v sodni register je le deklaratornega značaja. To pomeni, da oseba, ki trdi, da je zakoniti zastopnik družbe, pa ni vpisana v sodni register, svoje upravičenje za zastopanje lahko izkazuje s sklepom o imenovanju za zakonitega zastopnika.
Zapuščinsko sodišče glede zatrjevane odpovedi dedovanju s strani dediča ni vezano na odločitev pravdnega sodišča, s katerim je le-to ugotovilo dedno odpravljenost tega dediča, če se je pozneje povečal obseg zapuščine na račun denacionaliziranega premoženja, ki je pripadlo zapustnici po njeni smrti kot denacionalizacijski upravičenki in to premoženje s prejšnjim sklepom o dedovanju ni bilo zaobseženo. S povečanjem zapuščinske mase se je namreč povečala njegova obračunska vrednost, posledično pa tudi velikost zakonitega in nujnega dednega deleža, ki naj bi pripadel nujnemu dediču.
umik predloga za vpis v sodni register – legitimacija
Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Tako tudi predlagatelj lahko umakne predlog za vpis v sodni register. Pri presoji, ali je predlagateljev umik upošteven, pa mora registrsko sodišče presoditi le, ali je predlagatelja D. d.o.o. v času umika njegovega predloga zastopal zakoniti zastopnik oziroma po njem imenovani pooblaščenec. Ker je bil v času umika predloga dne 10. 03. 2008 v sodni register pri družbi D. d.o.o. kot njen zakoniti zastopnik že vpisan M. P., registrsko sodišče ni imelo razloga za dvom v upoštevnost umika predloga, ki ga je po pooblastilu P. podala odvetnica E. Š. M.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0060717
URS člen 26, 26/1, 161. OZ člen 131, 148. ZUstS člen 43, 44.
odgovornost države – odgovornost države za delo sodišč in upravnih organov – protipravnost ravnanja države – denacionalizacija – interpretativna odločba ustavnega sodišča
Niti upravnim organom niti sodiščem zaradi drugačne pravne razlage določil ZDen (od kasnejše razlage Ustavnega sodišča) ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost države.
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Narava pravnega odločanja je namreč taka, da je pogosto možna različna pravna presoja obravnavanih vprašanj oziroma različna razlaga predpisov. Pravno stališče, ki ga sprejme sodnik in ki se kasneje izkaže za nepravilno, zato samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja.
gradnja na tujem - dobroverni graditelj - slaboverni graditelj
Pogodbenik, ki je gradil na zemljišču v dogovoru z lastnikom (oziroma imetnikom pravice uporabe), da bo po končani gradnji sklenjena pogodba o odkupu oziroma plačilu odškodnine za zemljišče, ni ne dobroverni graditelj v smislu 24. čl. ZTLR ne slaboverni graditelj v smislu 25. čl. ZTLR, zato originarno lastninske pravice z gradnjo ni pridobil.
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDPra člen 7, 16, 16/1, 162.
odškodninska odgovornost države – nesorazmerno dolg upravni postopek – izdaja gradbenega dovoljenja – javni interes v upravnem postopku
Razlogi za ugotovljeno dolgotrajnost postopka, v kateri naj bi bil po tožnikovem prepričanju vzrok za njegovo škodo, niso na strani upravnega organa, pač pa na strani tožnika samega, ki se na pozive organa ni ali pa se je neustrezno odzival. Iz tega razloga ni vzročne zveze med zatrjevano tožnikovo škodo in vodenjem postopka.
Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno le takrat, ko odstopa od običajne metode dela, od službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.