S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da toženca nista solidarno zavezana za izpolnitev obveznosti, temveč odgovarjata vsak za svoj del obveznosti, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka vtoževala solidarno plačilo.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 34, 34/1, 34/1-1. ZIZ člen 165, 165/1, 165/3.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
Za izveden način izvršbe z zaznambo sklepa o izvršbi na pritožnikovem deležu v družbi M., d.o.o. v sklepu o dovolitvi izvršbe ni bilo podlage. Iz izreka citiranega sklepa izvršilnega sklepa izhaja, da je bila izvršba dovoljena le „na denarna sredstva pri OPP“. Predmet izvršbe po tem izvršilnem sklepu so bila le dolžnikova denarna sredstva pri organizaciji za plačilni promet, ne pa pritožnikov poslovni delež v družbi M., d.o.o.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0067615
ZFPPod člen 25, 27, 27/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 59, 60, 60/1.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe – tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – pasivni družbenik – odgovornost za dolgove izbrisane družbe – opozicijski ugovori
Čeprav je tožnica dokazala, da ji je bil preprečen fizični vstop v poslovne prostore družbe in poslovne prostore partnerjev družbe in s tem izvrševanje poslovodne funkcije v družbi, to ne zadošča za opredelitev tožnice kot pasivne družbenice.
V primeru tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ne pridejo v poštev kriteriji za presojo pravočasnosti podajanja navedb in predlaganja dokazov iz 286. člena ZPP, saj je navedeno za tovrstne postopka urejeno s specialno določbo 60. člena ZIZ.
umik predloga za vpis v sodni register – legitimacija
Stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Tako tudi predlagatelj lahko umakne predlog za vpis v sodni register. Pri presoji, ali je predlagateljev umik upošteven, pa mora registrsko sodišče presoditi le, ali je predlagatelja D. d.o.o. v času umika njegovega predloga zastopal zakoniti zastopnik oziroma po njem imenovani pooblaščenec. Ker je bil v času umika predloga dne 10. 03. 2008 v sodni register pri družbi D. d.o.o. kot njen zakoniti zastopnik že vpisan M. P., registrsko sodišče ni imelo razloga za dvom v upoštevnost umika predloga, ki ga je po pooblastilu P. podala odvetnica E. Š. M.
pravdni stroški – odvetniški stroški – tarifa – nagrada za zastopanje na naroku
V ZOdvT je uvedeno plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi (ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok) in je ukinjena nagrada za izvršitev vsakega posameznega opravila. Z „nagrado za narok“ po tarifni številki 3102 je torej mišljena nagrada za naroke in ne le za en narok, ne glede na dejansko opravljeno število narokov, sicer ne bi zakonodajalec v kazenskih zadevah in postopkih za prekrške izrecno predpisal, da se priznava nagrada za vsak narok posebej
gradnja na tujem - dobroverni graditelj - slaboverni graditelj
Pogodbenik, ki je gradil na zemljišču v dogovoru z lastnikom (oziroma imetnikom pravice uporabe), da bo po končani gradnji sklenjena pogodba o odkupu oziroma plačilu odškodnine za zemljišče, ni ne dobroverni graditelj v smislu 24. čl. ZTLR ne slaboverni graditelj v smislu 25. čl. ZTLR, zato originarno lastninske pravice z gradnjo ni pridobil.
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDPra člen 7, 16, 16/1, 162.
odškodninska odgovornost države – nesorazmerno dolg upravni postopek – izdaja gradbenega dovoljenja – javni interes v upravnem postopku
Razlogi za ugotovljeno dolgotrajnost postopka, v kateri naj bi bil po tožnikovem prepričanju vzrok za njegovo škodo, niso na strani upravnega organa, pač pa na strani tožnika samega, ki se na pozive organa ni ali pa se je neustrezno odzival. Iz tega razloga ni vzročne zveze med zatrjevano tožnikovo škodo in vodenjem postopka.
Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno le takrat, ko odstopa od običajne metode dela, od službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
ZZK-1 ne izključuje pravice do izbrisne tožbe osebam, ki sicer niso bile vknjižene v zemljiško knjigo, je pa bila z vknjižbo prizadeta njihova lastninska pravica.
Zgolj dejstvo, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico originarno, ne izključuje uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, oziroma povedano drugače, če bi bila tožena stranka dobroverna ob vložitvi predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, bi zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ohranila lastninsko pravico, saj se je vpisala kot lastnica stanovanja pred tožečo stranko.
Zapuščinsko sodišče glede zatrjevane odpovedi dedovanju s strani dediča ni vezano na odločitev pravdnega sodišča, s katerim je le-to ugotovilo dedno odpravljenost tega dediča, če se je pozneje povečal obseg zapuščine na račun denacionaliziranega premoženja, ki je pripadlo zapustnici po njeni smrti kot denacionalizacijski upravičenki in to premoženje s prejšnjim sklepom o dedovanju ni bilo zaobseženo. S povečanjem zapuščinske mase se je namreč povečala njegova obračunska vrednost, posledično pa tudi velikost zakonitega in nujnega dednega deleža, ki naj bi pripadel nujnemu dediču.
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069304
ZGD člen 32. ZSReg člen 23, 23/2. ZLPP člen 20, 20/1, 20/2.
poslovodja – upravičenost za zastopanje – pravni interes za udeležbo v postopku – zakoniti zastopnik družbe
Za vložitev predmetnega predloga z dne 16. 02. 2007 za vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov je imel M. P. kot zastopnik subjekta vpisa podlago v skupščinskem sklepu z dne 20. 10. 2005 in ne v sklepu Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Ng 3/2004 z dne 19. 08. 2004.
Opravljeni vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri deležu družbenika je mogoče izpodbijati le s trditvami, ki se nanašajo na pravilnost vpisa. Ne more pa se v tem postopku uveljavljati trditev o dejstvih, ki se nanašajo na samo terjatev. Le-te so ugovorni razlog zoper izdani sklep o izvršbi, ki ga dolžnik lahko poda v izvršilnem postopku.
Sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka (objektivna sprememba tožbe) vsebuje nujno tudi umik prej postavljenih tožbenih zahtevkov. V primeru, ko se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je zato za umik prej postavljenega tožbenega zahtevka potrebna privolitev tožene stranke, sicer prej postavljeni tožbeni zahtevek procesno obstajajo še naprej.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 34, 34/1, 34/1-1. ZIZ člen 165, 165/3.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
Podlaga za vpis zaznambe sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika je sklep o izvršbi na poslovnem deležu, pri čemer pa mora registrsko sodišče ne glede na to, da opravlja vpis po uradni dolžnosti opraviti preizkusa po določbi 1. točke 1. odst. 34. člena ZSReg. To pomeni, da mora preizkusiti ali se sklep o izvršbi na poslovnem deležu družbenika nanaša na družbenika, na deležu katerega je izvršilno sodišče odredilo vpis sklepa o izvršbi.
O zahtevku tožnice – odvetniške zbornice - za plačilo denarne kazni, povprečnine in stroškov postopka, kar vse je bilo toženki (odvetnici) že naloženo s pravnomočno odločbo tožničine disciplinske komisije, ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku, saj ne gre za sporno civilnopravno razmerje, pač pa za razmerje, ki je med strankama že urejeno, in sicer z zakonom predvideno odločbo pristojnega organa, ki je izvršljiva in zoper katero ni predvidenega nadaljnjega sodnega varstva.
stvarna pristojnost – gospodarski spor – spori v zvezi s stečajem
Spori v zvezi s stečajem so kot gospodarski spori skoncentrirani pri istem sodišču, ki vodi stečajni postopek in obravnavani po pravilih iste vrste postopkov zaradi uresničitve temeljnih načel stečajnega postopka (načela enakega obravnavanja upnikov, zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov in hitrosti postopka), oziroma zaradi samega namena stečajnega postopka.
spor majhne vrednosti – upoštevana dejstva in dokazi - neobvezna izvedba naroka
Tudi v primeru, da bi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti razpisalo narok za glavno obravnavo, tožeča stranka na tem naroku svojih dejanskih navedb ne bi mogla in smela dopolnjevati.