pravdni stroški – odvetniški stroški – tarifa – nagrada za zastopanje na naroku
V ZOdvT je uvedeno plačilo ene nagrade za opravo določenega sklopa enakovrstnih storitev v isti zadevi (ena nagrada za postopek, ena nagrada za narok) in je ukinjena nagrada za izvršitev vsakega posameznega opravila. Z „nagrado za narok“ po tarifni številki 3102 je torej mišljena nagrada za naroke in ne le za en narok, ne glede na dejansko opravljeno število narokov, sicer ne bi zakonodajalec v kazenskih zadevah in postopkih za prekrške izrecno predpisal, da se priznava nagrada za vsak narok posebej
SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069304
ZGD člen 32. ZSReg člen 23, 23/2. ZLPP člen 20, 20/1, 20/2.
poslovodja – upravičenost za zastopanje – pravni interes za udeležbo v postopku – zakoniti zastopnik družbe
Za vložitev predmetnega predloga z dne 16. 02. 2007 za vpis spremembe poslovnih deležev družbenikov je imel M. P. kot zastopnik subjekta vpisa podlago v skupščinskem sklepu z dne 20. 10. 2005 in ne v sklepu Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. Ng 3/2004 z dne 19. 08. 2004.
Opravljeni vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri deležu družbenika je mogoče izpodbijati le s trditvami, ki se nanašajo na pravilnost vpisa. Ne more pa se v tem postopku uveljavljati trditev o dejstvih, ki se nanašajo na samo terjatev. Le-te so ugovorni razlog zoper izdani sklep o izvršbi, ki ga dolžnik lahko poda v izvršilnem postopku.
Prosti preudarek ne opravičuje samovoljnosti, ampak mora sodišče pri njegovi uporabi upoštevati vse okoliščine, ki so odločilne za odločitev o višini zahtevka. Navedeno pomeni, da se mora sodišče opreti na razpoložljivo procesno gradivo, vrzel med le-tem in končno pravno relevantno dejansko ugotovitvijo pa lahko premosti z uporabo prostega preudarka, ki pa mora biti obrazložena.
URS člen 22. ZPP člen 23, 23/2, 112, 112/1, 112/8, 112/9, 274. ZIZ člen 65.
pravočasnost tožbe – nepristojno sodišče – prekluzivni rok – sodba presenečenja – zastopanje po pooblaščencu
Če je tožba vložena pri nepristojnem sodišču, se šteje za pravočasno le ob upoštevanju v 8. odstavku 112. člena ZPP predvidene izjeme. Ker 23. člen ZPP nima posebnih določb glede vprašanja pravočasnosti tožbe (vložene pri nepristojnem sodišču), je treba uporabiti 8. odstavek 112. člena ZPP, ki ureja to vprašanje.
dednopravne pogodbe - neveljavnost pogodbe o vsebini oporoke
Neveljaven (in sicer ničen) je dogovor (pogodba), da bo nečak za teto skrbel in upravljal z njenim premoženjem, ona pa mu bo za to poplačala v oporoki.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056235
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 488, 490, 490/3. ZPP člen 318, 318/3.
prodaja tuje stvari – pravne napake – odvzem stvari – razdrtje pogodbe – vrnitveni zahtevek – odškodninski zahtevek
Spričo razdrte pogodbe sicer ni izključena odgovornost za škodo, je pa po izrecni zakonski odločbi pogodbi zvesta stranka (tista, ki je izpolnitev opravila pravilno) v prvi vrsti upravičena terjati tisto, kar je na njeni podlagi dala. Do povračila škode pa le, če z vrnitvenim zahtevkom, ni v celoti vzpostavljeno njeno premoženjsko stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe oziroma če ji je nastala še kakšna druga škoda.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0060717
URS člen 26, 26/1, 161. OZ člen 131, 148. ZUstS člen 43, 44.
odgovornost države – odgovornost države za delo sodišč in upravnih organov – protipravnost ravnanja države – denacionalizacija – interpretativna odločba ustavnega sodišča
Niti upravnim organom niti sodiščem zaradi drugačne pravne razlage določil ZDen (od kasnejše razlage Ustavnega sodišča) ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost države.
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Narava pravnega odločanja je namreč taka, da je pogosto možna različna pravna presoja obravnavanih vprašanj oziroma različna razlaga predpisov. Pravno stališče, ki ga sprejme sodnik in ki se kasneje izkaže za nepravilno, zato samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – uporaba poštnega predala
Iz dogovora s pošto o uporabi poštnega predala izhaja, da mora uporabnik poštnega predala opozoriti pošiljatelje, da naj na pošiljke, ki bodo naslovljene na njegov naslov, označijo s številko poštnega predala. To pa pomeni, da se vročajo v poštni predal uporabnika le tiste pošiljke, na katerih je označena številka poštnega predala pri določeni Pošti, ne pa tudi tiste pošiljke, na katerih je naveden le naslov prejemnika. Pritožnica ne zatrjuje, da je o številki poštnega predala obvestila sodišče. Zato zatrjevani Dogovor s Pošto za ugotovitev, da družba ni sprejela uradnih pošiljk, ki so bile družbi pravilno poslane na naslov, ki je vpisan v sodnem registru, ni zadosten.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061497
ZZZDR člen 87, 105, 106, 106a. ZIZ člen 226, 238f.
prekinitev postopka – dodelitev in preživljanje otroka – stiki otroka – biološki oče - izpodbijanje očetovstva – začasna odredba o stikih – onemogočanje stikov – denarna kazen
Vprašanje očetovstva ne more biti razlog za prekinitev postopka v zvezi z določitvijo stikov otroka s tožencem, to vprašanje pa je razlog za prekinitev postopka v zvezi z varstvom, vzgojo in preživljanjem otroka.
Ob dejstvu, da so stiki mld. otroka s tožencem nedvomno v njegovo korist, otrok pa ima pravico do stikov ne samo s staršem, pri katerem ne živi v varstvu in vzgoji, pač pa tudi z drugimi osebami, ni nobene ovire, da se spor o stikih otroka s tožencem ne bi takoj obravnaval. O njihovi ureditvi lahko sodišče odloča ne glede na to, ali je očetovstvo sporno ali ne. Bistveno je, da se o tem vprašanju pravdni stranki ne moreta sporazumeti.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Stranka, ki hkrati s tožbo ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks za tožbo, te opustitve ne more sanirati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1, 4/1-7. ZGD-1 člen 91.
vpis postopka izbrisa družbe z neomejeno odgovornostjo
Tudi če pri pritožniku obstojijo utemeljeni razlogi, da se odreče vodenju poslov družbe, ni podan nadaljnji pogoj iz 91. čl. ZGD -1, torej da družbeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje poslov družbe, saj je pritožnik v družbi ostal edini družbenik.
spor majhne vrednosti – upoštevana dejstva in dokazi - neobvezna izvedba naroka
Tudi v primeru, da bi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti razpisalo narok za glavno obravnavo, tožeča stranka na tem naroku svojih dejanskih navedb ne bi mogla in smela dopolnjevati.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu – vezanost na sklep o izvršbi
Pritožnik utemeljeno očita registrskemu sodišču, da ni imelo pravne podlage za vpis zaznambe sklepa o izvršbi pri njegovem poslovnem deležu pri subjektu vpisa M., d.o.o. Iz izreka sklepa o izvršbi namreč ne izhaja, da je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na poslovnem deležu pritožnika pri subjektu vpisa M., d.o.o., saj izrek glasi: „Sodišče dovoli predlagano izvršbo na denarna sredstva pri OPP.“
Kot del ugotovljenega dejanskega stanja je mogoče šteti tudi neprerekane trditve ene od strank (čl. 214 ZPP), listine, ki jih predloži stranka v zvezi s konkretizacijo svojih trditev, pa je mogoče obravnavati kot trditve stranke. Tako je mogoče v sporih, kot je obravnavani, dopustiti, da se stranka glede opisa napak, njihovega obsega oz. preciziranja, lokacije in vrednosti sklicuje na predloženo listino. Vsebine teh listin tožeča stranka ni prerekala, zato se glede na obrazloženo lahko štejejo kot del dejanske podlage gospodarskega spora.
O zahtevku tožnice – odvetniške zbornice - za plačilo denarne kazni, povprečnine in stroškov postopka, kar vse je bilo toženki (odvetnici) že naloženo s pravnomočno odločbo tožničine disciplinske komisije, ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku, saj ne gre za sporno civilnopravno razmerje, pač pa za razmerje, ki je med strankama že urejeno, in sicer z zakonom predvideno odločbo pristojnega organa, ki je izvršljiva in zoper katero ni predvidenega nadaljnjega sodnega varstva.
Sprememba istovetnosti tožbenega zahtevka (objektivna sprememba tožbe) vsebuje nujno tudi umik prej postavljenih tožbenih zahtevkov. V primeru, ko se je tožena stranka že spustila v obravnavanje glavne stvari, je zato za umik prej postavljenega tožbenega zahtevka potrebna privolitev tožene stranke, sicer prej postavljeni tožbeni zahtevek procesno obstajajo še naprej.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 427/2, 427/2-2, 427/2-2(1), 428, 428/2.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – izbrisni razlog – domneva o obstoju izbrisnega razloga- rok instrukcijske narave
Družba tudi ni sprejela sklepa o začetku postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije, saj se je pošiljka vrnila z oznako „neznan“. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil tudi izpodbijani sklep vrnjen sodišču z oznako „ni dvignil“. To pa so okoliščine, ki kažejo, da družba na naslovu, ki je vpisan v sodnem registru kot njen poslovni naslov, ne sprejema uradnih pošiljk.