izročitev dokumentacije – gradbena dokumentacija – regulacijska začasna odredba – hramba gradbenega dnevnika – težko nadomestljiva škoda
Četudi bi odstop tožeče stranke opredelili po določbi 108. člena OZ, torej v smislu, da je tožeča stranka odstopila od Pogodbe glede vseh bodočih obveznosti tožene stranke (dokončanje gradnje), glede že izpolnjenih obveznosti (opravljena gradbena dela) pa bi pogodba ostala v veljavi, je potrebno poudariti, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu v zvezi z izkazom verjetnosti svoje terjatve na izročitev listin (gradbene dokumentacije). Ni namreč opredelila, katera dela je tožena stranka opravila in obveznost izročitve katere dokumentacije tem opravljenim delom pritiče.
ZObr člen 100. ZJU člen 195/1, 195/2, 196, 196/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a.
javni uslužbenec - vojak - plača - količnik za določitev osnovne plače - imenovanje v naziv - višji upravni delavec
Prevedba oziroma imenovanje vojaških oseb v naziv skladno s predpisi o javnih uslužbencih je izenačeno z imenovanjem na formacijsko dolžnost po ZObr, tako da se tožnik, ki je imenovan v naziv vojaškega uslužbenca XII. razreda (naziv pete stopnje), šteje za višjega upravnega delavca, za te delavce pa ne velja določba Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi, ki določa, da delavec ob razporeditvi na drugo delovno mesto obdrži število plačilnih razredov, ki jih je dosegel.
Glede na naravo naknadno najdenega premoženja v tem postopku (blagovne znamke) se zato zastavlja vprašanje, ali je je fizična delitev te vrste premoženja sploh mogoča. Po presoji pritožbenega sodišča te možnosti ni mogoče že načelno izključiti. ZIL-1 namreč daje možnost delitve znamke in njen delni prenos za posamezno blago na posamezne imetnike. Postopek delitve znamke obravnava tudi 9. člen Pravilnika o vsebini prijave znamke.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 82. ZZZPB člen 17b. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – brezposelni zavarovanec
Začasna nezmožnost za delo brezposelnega zavarovanca se ne ugotavlja glede na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, ki ga je tožnik nazadnje opravljal, temveč glede na to, ali je zavarovanec, upoštevaje zdravstveno stanje, zaposljiv in ali ga lahko zavod za zaposlovanje napoti na ustrezno ali primerno zaposlitev.
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 195, 195/1, 195/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a, 31a/1.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv - napredovanje
Tožnik je bil imenovan v naziv, v katerem se šteje za višjega upravnega delavca. Ob imenovanju v naziv je pravilno obdržal količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel na prejšnji formacijski dolžnosti, ni pa imel pravice obdržati števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel z napredovanjem.
vrnitev v prejšnje stanje – predlog za oprostitev plačila sodnih taks
Stranka, ki hkrati s tožbo ni predlagala oprostitve plačila sodnih taks za tožbo, te opustitve ne more sanirati s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056235
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 488, 490, 490/3. ZPP člen 318, 318/3.
prodaja tuje stvari – pravne napake – odvzem stvari – razdrtje pogodbe – vrnitveni zahtevek – odškodninski zahtevek
Spričo razdrte pogodbe sicer ni izključena odgovornost za škodo, je pa po izrecni zakonski odločbi pogodbi zvesta stranka (tista, ki je izpolnitev opravila pravilno) v prvi vrsti upravičena terjati tisto, kar je na njeni podlagi dala. Do povračila škode pa le, če z vrnitvenim zahtevkom, ni v celoti vzpostavljeno njeno premoženjsko stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe oziroma če ji je nastala še kakšna druga škoda.
umik pritožbe – zloraba procesnih pravic – zastopanje družbe po zakonitih zastopnikih – dva direktorja
Če udeleženka s pritožbo zoper sklep o umiku pritožbe uveljavlja neveljavnost umika, nato pa umakne tudi to pritožbo, ob tem pa zakonita zastopnika v imenu družbe, en s pritožbami, drug pa z umiki, delujeta drug proti drugemu, pride do situacije, ki kaže na namen škodovanja. V takem primeru je mogoče sodno varstvo zagotoviti le tako, da sodišče v določeni fazi odloči o pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0060717
URS člen 26, 26/1, 161. OZ člen 131, 148. ZUstS člen 43, 44.
odgovornost države – odgovornost države za delo sodišč in upravnih organov – protipravnost ravnanja države – denacionalizacija – interpretativna odločba ustavnega sodišča
Niti upravnim organom niti sodiščem zaradi drugačne pravne razlage določil ZDen (od kasnejše razlage Ustavnega sodišča) ni mogoče očitati protipravnega ravnanja, ki bi utemeljevalo odškodninsko odgovornost države.
O sodnikovem protipravnem ravnanju govorimo le, če sodnik ni uporabil povsem jasne določbe zakona ali če je predpis namerno razlagal v nasprotju z ustaljeno sodno prakso. Narava pravnega odločanja je namreč taka, da je pogosto možna različna pravna presoja obravnavanih vprašanj oziroma različna razlaga predpisov. Pravno stališče, ki ga sprejme sodnik in ki se kasneje izkaže za nepravilno, zato samo po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja.
spor majhne vrednosti – upoštevana dejstva in dokazi - neobvezna izvedba naroka
Tudi v primeru, da bi sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti razpisalo narok za glavno obravnavo, tožeča stranka na tem naroku svojih dejanskih navedb ne bi mogla in smela dopolnjevati.
Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo glede na okoliščine konkretnega primera in jih v celoti, kljub temu da je tožeča stranka v pravdi uspela le delno, naložilo toženki. Takšna uporaba materialnega prava je zmotna, saj 2. odstavek 154. člena ZPP sodišču daje možnost, da glede na okoliščine primera eni stranki naloži povračilo sorazmernega dela in ne celotnih stroškov druge stranke.
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 144, 144/1. ZOsn člen 2, 2-2, 56, 56/8.
nepremoženjska škoda – odgovornost šole – nevarna stvar – skrben nadzor – dolžna skrbnost
Vstopanje (tudi večjega števila) otrok skozi steklena šolska vrata z lesenim držalom je povsem običajno vsakodnevno opravilo, pri katerem se je škodi mogoče izogniti že z običajno pazljivostjo oziroma skrbnostjo (potiskanje vrat na namenskem lesenem delu).
Stalno nadzorstvo otrok po koncu šolskega pouka, za kakršno se zavzema pritožba, je pretirano. Po 1. odstavku 144. člena OZ za škodo, ki jo drugemu povzroči mladoletnik, medtem ko je pod nadzorstvom šole (konkretno: osmošolci), odgovarja šola, razen če dokaže, da je opravljala nadzorstvo na tak način, kot je bila dolžna, ali da bi škoda nastala tudi pri skrbnem nadzorstvu. Pri presoji pravnega standarda potrebne skrbnosti in nadzorstva šole je treba upoštevati cilje osnovnošolskega izobraževanja.
ZIZ člen 62, 62/2, 165, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
ZIZ v 3. odst. 165. člena določa, da sodišče vroči sklep o izvršbi na deležu družbenika družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. Po določbi 5. točke 2. odst. 5. člena ZSReg se pri osnovnem in poslovnem deležu družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo vpišejo zaznamba sklepa o izvršbi in druga pravna dejstva, katerih predmet je poslovni delež in za katera zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče vpisuje zaznambo sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika po uradni dolžnosti, sam vpis zaznambe sklepa v sodni register pa predstavlja konkretno izvršilno dejanje.
Vpis (tudi lastnega) poslovnega deleža v sodni register je zgolj deklaratorne narave, kar pomeni, da do pravnih učinkov prenosa poslovnega deleža nasproti družbi pride že s seznanitvijo in s predloženim dokazilom poslovodji o pridobitvi poslovnega deleža. Vpis poslovnega deleža v sodni register ima torej zgolj publicitetni učinek, ne pa konstitutivnega. V tem smislu je treba razumeti tudi stališče registrskega sodišča, da se zgolj z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodnem registru pravni položaj družbenikov do družbe ne spremeni. Drugače povedano: z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodni register (glede na učinke vpisa) pravica družbenikov družbe ne more biti prizadeta, niti na zakonu temelječ interes.
O zahtevku tožnice – odvetniške zbornice - za plačilo denarne kazni, povprečnine in stroškov postopka, kar vse je bilo toženki (odvetnici) že naloženo s pravnomočno odločbo tožničine disciplinske komisije, ni mogoče odločati v civilnem pravdnem postopku, saj ne gre za sporno civilnopravno razmerje, pač pa za razmerje, ki je med strankama že urejeno, in sicer z zakonom predvideno odločbo pristojnega organa, ki je izvršljiva in zoper katero ni predvidenega nadaljnjega sodnega varstva.
izbris pravne osebe iz sodnega registra – pravnomočen sklep o obstoju izbrisnega razloga
V zakonu določenih posledic pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga pritožbeno sodišče ne more spreminjati, zato tudi ne več presojati, po izteku roka podanih ugovorov zoper ugotovljene razloge za izbris družbe iz sodnega registra.
Primaren način delitve, za katerega si mora sodišče prizadevati, je fizična delitev, če je le-ta mogoča. Pri tem se fizična delitev opravi tako, da solastniki dobijo v naravi tisti del stvari, za katerega izkažejo upravičen interes. Če fizična delitev ni mogoča, sledi civilna delitev, to je prodaja stvari in razdelitev kupnine. Tretji način, ki pa ga lahko sodišče uporabi le, če kateri od solastnikov tak predlog da, pa je način, ki nadomesti civilno delitev in se izvede tako, da se celotna stvar dodeli enemu solastniku, sočasno pa se mu naloži izplačilo vrednosti solastnih deležev ostalim solastnikom. Če to predlaga več solastnikov, pa ima prednost tisti, ki ga določi sodišče, upoštevaje velikost idealnih deležev, dosedanji način rabe in potrebe solastnikov.
Ponovitev dokazovanja s postavitvijo novega izvedenca ustrezne stroke je v ZPP predvidena le, kadar sodišče (in ne morda katera od strank) oceni, da je izvedenčev izvid nejasen, nepopoln ali v nasprotju sam s seboj ali z raziskanimi okoliščinami (in ne z okoliščinami kot jih vidita stranki) in se te pomanjkljivosti ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca, ali da so v mnenju nasprotja ali pomanjkljivosti, ali če nastane utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja, pa se te pomanjkljivosti ali dvom ne dajo odpraviti z novim zaslišanjem.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068113
ZZZDR člen 105, 106, 106/1, 106/2, 106/5, 106/6. ZIZ člen 226, 238d, 238e, 238e/1.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo – začasna odredba o dodelitvi otroka – korist otroka – stiki otroka s staršem – izročitev otroka
Osnovno vodilo pri dodelitvi, pa čeprav začasni, je, da mora biti odločitev v skladu s koristmi otrok, ne pa podrejena interesu staršev ali podrejena neki morebitni izsiljeni situaciji. Dejstvo, da eden od staršev onemogoča stike otrok z drugim od staršev, je okoliščina, ki pomembno vpliva na odločitev o dodelitvi (tudi začasni) otroka. Če ravna roditelj v nasprotju s tem in preprečuje stike otroka z drugim roditeljem, ravna torej v nasprotju z otrokovimi koristmi, kar privede do zaključka, da ni primerno, da otrok ostane v vzgoji in varstvu pri njem.