ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 63, 64.
plača – dodatek k plači – dodatek za posebne obremenitve – kolektivna pogodba – vzorčni postopek – pobotni ugovor
Dodatek za nočno izmeno in dodatek za nočno delo se ne izključujeta, tako da je treba delavcu, ki dela v nočni izmeni, k plači obračunati oba dodatka.
Tožena stranka je bila dolžna izplačevati plače v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, v kolikor je bila ta za delavce ugodnejša, oziroma v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo, v kolikor je bila ta ugodnejša za delavce. To pa pomeni tudi, da ni mogla kombinirati določb posameznih kolektivnih pogodb, zaradi česar je pobotni ugovor za zneske, ki jih je dobil tožnik več plačane ob obračunu po podjetniški kolektivni pogodbi, kot bi jih dobil ob obračunu po kolektivni pogodbi dejavnosti, neutemeljen.
dokazovanje – načelo kontradiktornosti – načelo dispozitivnosti – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Obveznost sodišča je, da dokazne predloge strank oceni, pretehta njihovo relevantnost glede na zatrjevana dejstva, ki jih želi stranka dokazati, ter izvede tiste dokaze, ki so za odločitev bistvenega pomena. Čeprav upoštevamo načelo kontradiktornosti, vseh dokazov, ki so predlagani, ni dolžno izvesti.
Če tožnik s tožbenim zahtevkom ne zahteva plačila zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za primer sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sodišče prve stopnje o zakonskih zamudnih obresti ni dolžno odločiti.
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 195, 195/1, 195/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a, 31a/1.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv - napredovanje
Tožnik je bil imenovan v naziv, v katerem se šteje za višjega upravnega delavca. Ob imenovanju v naziv je pravilno obdržal količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel na prejšnji formacijski dolžnosti, ni pa imel pravice obdržati števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel z napredovanjem.
obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – dokazovanje
Tožnik je v dokaz svojih trditev, da je za toženo stranko opravljal delo voznika tovornega vozila, predložil tahografske lističe. Sodišče prve stopnje se do teh tahografskih lističev ni opredelilo, ampak je verjelo izpovedbam prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Ker ni ustrezno obrazložilo, zakaj je upoštevalo izpovedbe prič, ne pa predloženih listinskih dokazov, je sprejelo najmanj preuranjeno odločitev, da tožnik pri toženi stranki ni bil zaposlen oziroma da zanjo ni opravljal dela.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog
Poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi je podan, ker je tožena stranka v postopku reorganizacije ukinila tožnikovo delovno mesto, njegove naloge pa je v zvezi z večjimi investicijami prevzel delavec ustanovitelja tožene stranke, nekaj investicij in investicijskega vzdrževanja pa je ostalo v okviru tožene stranke in jih sedaj opravlja direktor tožene stranke. Poleg tega je direktor del nalog razporedil med druge delavce.
ZSReg člen 3, 3/1, 3/1-1, 4, 4/1, 4/1-7. ZGD-1 člen 91.
vpis postopka izbrisa družbe z neomejeno odgovornostjo
Tudi če pri pritožniku obstojijo utemeljeni razlogi, da se odreče vodenju poslov družbe, ni podan nadaljnji pogoj iz 91. čl. ZGD -1, torej da družbeniki storijo vse potrebno za nadaljnje vodenje poslov družbe, saj je pritožnik v družbi ostal edini družbenik.
gradnja na tujem - dobroverni graditelj - slaboverni graditelj
Pogodbenik, ki je gradil na zemljišču v dogovoru z lastnikom (oziroma imetnikom pravice uporabe), da bo po končani gradnji sklenjena pogodba o odkupu oziroma plačilu odškodnine za zemljišče, ni ne dobroverni graditelj v smislu 24. čl. ZTLR ne slaboverni graditelj v smislu 25. čl. ZTLR, zato originarno lastninske pravice z gradnjo ni pridobil.
URS člen 26. ZOR člen 172. ZDPra člen 7, 16, 16/1, 162.
odškodninska odgovornost države – nesorazmerno dolg upravni postopek – izdaja gradbenega dovoljenja – javni interes v upravnem postopku
Razlogi za ugotovljeno dolgotrajnost postopka, v kateri naj bi bil po tožnikovem prepričanju vzrok za njegovo škodo, niso na strani upravnega organa, pač pa na strani tožnika samega, ki se na pozive organa ni ali pa se je neustrezno odzival. Iz tega razloga ni vzročne zveze med zatrjevano tožnikovo škodo in vodenjem postopka.
Ravnanje nosilcev oblasti je protipravno le takrat, ko odstopa od običajne metode dela, od službene dolžnosti ter potrebne skrbnosti.
ZZK-1 ne izključuje pravice do izbrisne tožbe osebam, ki sicer niso bile vknjižene v zemljiško knjigo, je pa bila z vknjižbo prizadeta njihova lastninska pravica.
Zgolj dejstvo, da je tožeča stranka pridobila lastninsko pravico originarno, ne izključuje uporabe načela zaupanja v zemljiško knjigo, oziroma povedano drugače, če bi bila tožena stranka dobroverna ob vložitvi predloga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo, bi zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo ohranila lastninsko pravico, saj se je vpisala kot lastnica stanovanja pred tožečo stranko.
Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo glede na okoliščine konkretnega primera in jih v celoti, kljub temu da je tožeča stranka v pravdi uspela le delno, naložilo toženki. Takšna uporaba materialnega prava je zmotna, saj 2. odstavek 154. člena ZPP sodišču daje možnost, da glede na okoliščine primera eni stranki naloži povračilo sorazmernega dela in ne celotnih stroškov druge stranke.
ZIZ člen 62, 62/2, 165, 165/3. ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
ZIZ v 3. odst. 165. člena določa, da sodišče vroči sklep o izvršbi na deležu družbenika družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. Po določbi 5. točke 2. odst. 5. člena ZSReg se pri osnovnem in poslovnem deležu družbenika v družbi z omejeno odgovornostjo vpišejo zaznamba sklepa o izvršbi in druga pravna dejstva, katerih predmet je poslovni delež in za katera zakon določa, da se vpišejo v sodni register. Iz navedenega izhaja, da registrsko sodišče vpisuje zaznambo sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika po uradni dolžnosti, sam vpis zaznambe sklepa v sodni register pa predstavlja konkretno izvršilno dejanje.
Vpis (tudi lastnega) poslovnega deleža v sodni register je zgolj deklaratorne narave, kar pomeni, da do pravnih učinkov prenosa poslovnega deleža nasproti družbi pride že s seznanitvijo in s predloženim dokazilom poslovodji o pridobitvi poslovnega deleža. Vpis poslovnega deleža v sodni register ima torej zgolj publicitetni učinek, ne pa konstitutivnega. V tem smislu je treba razumeti tudi stališče registrskega sodišča, da se zgolj z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodnem registru pravni položaj družbenikov do družbe ne spremeni. Drugače povedano: z vpisom lastnega poslovnega deleža družbe v sodni register (glede na učinke vpisa) pravica družbenikov družbe ne more biti prizadeta, niti na zakonu temelječ interes.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB
VSL0067615
ZFPPod člen 25, 27, 27/4. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 59, 60, 60/1.
ugotovitev nedopustnosti izvršbe – tožba zaradi nedopustnosti izvršbe – pasivni družbenik – odgovornost za dolgove izbrisane družbe – opozicijski ugovori
Čeprav je tožnica dokazala, da ji je bil preprečen fizični vstop v poslovne prostore družbe in poslovne prostore partnerjev družbe in s tem izvrševanje poslovodne funkcije v družbi, to ne zadošča za opredelitev tožnice kot pasivne družbenice.
V primeru tožbe za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ne pridejo v poštev kriteriji za presojo pravočasnosti podajanja navedb in predlaganja dokazov iz 286. člena ZPP, saj je navedeno za tovrstne postopka urejeno s specialno določbo 60. člena ZIZ.
S tem, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da toženca nista solidarno zavezana za izpolnitev obveznosti, temveč odgovarjata vsak za svoj del obveznosti, ni prekoračilo tožbenega zahtevka, s katerim je tožeča stranka vtoževala solidarno plačilo.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 34, 34/1, 34/1-1. ZIZ člen 165, 165/3.
zaznamba sklepa o izvršbi na poslovnem deležu
Podlaga za vpis zaznambe sklepa o izvršbi na poslovnem deležu družbenika je sklep o izvršbi na poslovnem deležu, pri čemer pa mora registrsko sodišče ne glede na to, da opravlja vpis po uradni dolžnosti opraviti preizkusa po določbi 1. točke 1. odst. 34. člena ZSReg. To pomeni, da mora preizkusiti ali se sklep o izvršbi na poslovnem deležu družbenika nanaša na družbenika, na deležu katerega je izvršilno sodišče odredilo vpis sklepa o izvršbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0056235
OZ člen 111, 111/2, 111/4, 488, 490, 490/3. ZPP člen 318, 318/3.
prodaja tuje stvari – pravne napake – odvzem stvari – razdrtje pogodbe – vrnitveni zahtevek – odškodninski zahtevek
Spričo razdrte pogodbe sicer ni izključena odgovornost za škodo, je pa po izrecni zakonski odločbi pogodbi zvesta stranka (tista, ki je izpolnitev opravila pravilno) v prvi vrsti upravičena terjati tisto, kar je na njeni podlagi dala. Do povračila škode pa le, če z vrnitvenim zahtevkom, ni v celoti vzpostavljeno njeno premoženjsko stanje, kot je bilo pred sklenitvijo pogodbe oziroma če ji je nastala še kakšna druga škoda.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061497
ZZZDR člen 87, 105, 106, 106a. ZIZ člen 226, 238f.
prekinitev postopka – dodelitev in preživljanje otroka – stiki otroka – biološki oče - izpodbijanje očetovstva – začasna odredba o stikih – onemogočanje stikov – denarna kazen
Vprašanje očetovstva ne more biti razlog za prekinitev postopka v zvezi z določitvijo stikov otroka s tožencem, to vprašanje pa je razlog za prekinitev postopka v zvezi z varstvom, vzgojo in preživljanjem otroka.
Ob dejstvu, da so stiki mld. otroka s tožencem nedvomno v njegovo korist, otrok pa ima pravico do stikov ne samo s staršem, pri katerem ne živi v varstvu in vzgoji, pač pa tudi z drugimi osebami, ni nobene ovire, da se spor o stikih otroka s tožencem ne bi takoj obravnaval. O njihovi ureditvi lahko sodišče odloča ne glede na to, ali je očetovstvo sporno ali ne. Bistveno je, da se o tem vprašanju pravdni stranki ne moreta sporazumeti.
nasilje v družini - prepustitev stanovanja v izključno uporabo – pravočasnost predloga – pomanjkljiva trditvena podlaga - nepopolna vloga
Ravnanje pooblaščenke predlagatelja je bilo neskrbno, saj v predlogu ni opredeljeno navedla okoliščine (okoliščin) in časovno opredelila dogodka (dogodkov) po 9. 6. 20010, na podlagi katerega (katerih) utemeljuje predlog za prepustitev stanovanja v skupni rabi predlagatelju. Ob takšni pomanjkljivi trditveni podlagi in posebej glede na naravo postopka, bi moralo sodišče prve stopnje predlagatelja pozvati, da na podlagi prvega odstavka 108. člena ZPP nepopolne navedbe dopolni.
dediščinska tožba – zastaralni rok za vložitev dediščinske tožbe
Zastaralni rok po 141. členu ZD začne teči šele tedaj, ko pride do konflikta pravnih položajev: materialnopravnega nosilca pravic na zapuščini (tožnikove stvarne pravice, pridobljene v trenutku zapustničine smrti) na eni ter obličnostnega položaja deklariranega dediča (in s tem deklariranega nosilca stvarne pravice) na drugi strani.
Zastaralni rok za dediščinsko tožbo ne more preteči, preden je o spornem premoženju odločeno v zapuščinskem postopku.