Ker tožena stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka (ki je v njeno korist), se pritožba v tem delu kot nedovoljena zavrže.
ZPP člen 318. ZDR člen 92, 92/2, 204, 204/3. ZOdvT člen 12, 24, 24/2.
zamudna sodba – odpovedni rok – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodno varstvo – delovnopravna kontinuiteta – stroški postopka – spor o prenehanju delovnega razmerja
Tožeče stranke so s tožbo izpodbijale tisti del redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki se nanaša na določitev odpovednega roka. To pomeni, da uveljavljajo delno nezakonitost odpovedi, takšna tožba pa je dopustna in jo je na podlagi 3. odst. 204. čl. ZDR treba vložiti v roku tridesetih dni od prejema odpovedi.
izročitev dokumentacije – gradbena dokumentacija – regulacijska začasna odredba – hramba gradbenega dnevnika – težko nadomestljiva škoda
Četudi bi odstop tožeče stranke opredelili po določbi 108. člena OZ, torej v smislu, da je tožeča stranka odstopila od Pogodbe glede vseh bodočih obveznosti tožene stranke (dokončanje gradnje), glede že izpolnjenih obveznosti (opravljena gradbena dela) pa bi pogodba ostala v veljavi, je potrebno poudariti, da tožeča stranka ni zadostila trditvenemu bremenu v zvezi z izkazom verjetnosti svoje terjatve na izročitev listin (gradbene dokumentacije). Ni namreč opredelila, katera dela je tožena stranka opravila in obveznost izročitve katere dokumentacije tem opravljenim delom pritiče.
Ker je odločba, ki je nadomestila začasno odločbo, postala dokončna in pravnomočna, tožnik nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo v sporu v zvezi z začasno odločbo.
ZDR člen 128. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo člen 63, 64.
plača – dodatek k plači – dodatek za posebne obremenitve – kolektivna pogodba – vzorčni postopek – pobotni ugovor
Dodatek za nočno izmeno in dodatek za nočno delo se ne izključujeta, tako da je treba delavcu, ki dela v nočni izmeni, k plači obračunati oba dodatka.
Tožena stranka je bila dolžna izplačevati plače v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti, v kolikor je bila ta za delavce ugodnejša, oziroma v skladu s podjetniško kolektivno pogodbo, v kolikor je bila ta ugodnejša za delavce. To pa pomeni tudi, da ni mogla kombinirati določb posameznih kolektivnih pogodb, zaradi česar je pobotni ugovor za zneske, ki jih je dobil tožnik več plačane ob obračunu po podjetniški kolektivni pogodbi, kot bi jih dobil ob obračunu po kolektivni pogodbi dejavnosti, neutemeljen.
Postopek mediacije ni del sodnega postopka, tako da stroškov mediacije ni mogoče naložiti v povračilo stranki, ki je (ob neuspešni mediaciji) v sodnem postopku izgubila.
ZObr člen 57, 57/4, 57/4-12, 57/7, 57/9, 57/10, 58, 58/5, 58/7. KZ člen 217, 217/1.
javni uslužbenec – vojak – disciplinska odgovornost – disciplinski postopek – kršitev vojaške discipline – kršitev z znaki kaznivega dejanja
Odločba o disciplinski odgovornosti, v izreku katere je navedeno, da je tožnik lažno prikazoval dejstva in si tako pridobil večjo premoženjsko korist, vsebuje vse sestavne dele, tožena stranka pri njeni sestavi ni kršila pravil postopka, to je pravil ZPP, ki se v disciplinskem postopku smiselno uporablja.
obstoj delovnega razmerja – pogodba o zaposlitvi – pisna oblika – dokazovanje
Tožnik je v dokaz svojih trditev, da je za toženo stranko opravljal delo voznika tovornega vozila, predložil tahografske lističe. Sodišče prve stopnje se do teh tahografskih lističev ni opredelilo, ampak je verjelo izpovedbam prič, ki jih je predlagala tožena stranka. Ker ni ustrezno obrazložilo, zakaj je upoštevalo izpovedbe prič, ne pa predloženih listinskih dokazov, je sprejelo najmanj preuranjeno odločitev, da tožnik pri toženi stranki ni bil zaposlen oziroma da zanjo ni opravljal dela.
S tem, ko je sodišče prve stopnje v dokazne zaključke sprejelo tudi vsebino opravljenega telefonskega razgovora s tožničinim lečečim specialistom, čemur je tožnica izrecno nasprotovala, ker mu ni imela možnosti postavljati vprašanj, je zagrešilo kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da je podlaga za tako imenovano nepravo zamudno sodbo iz 4. odst. 318. člena ZPP lahko le neodpravljiva nesklepčnost tožbe, ne pa priloženi dokazi, ki ne potrjujejo sicer sklepčnih navedb tožeče stranke.
pritožba - rok za pritožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljivi razlogi
Tožnica je predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ker je zamudila rok za vložitev pritožbe zoper odločbo toženca, utemeljevala s svojim zdravstvenim stanjem, v kakršnem naj bi se nahajala v obdobju, ko ji je bila vročena odločba, in je za to predlagala tudi izvedbo dokazov. Te dokaze bi moral toženec izvesti, če je dvomil v obstoj opravičenih razlogov za zamudo roka. Iz tega razloga se njegova odločitev, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen, razveljavi in se zadeva vrne tožencu v ponovno odločanje.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 82. ZZZPB člen 17b. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo – brezposelni zavarovanec
Začasna nezmožnost za delo brezposelnega zavarovanca se ne ugotavlja glede na delovno mesto po pogodbi o zaposlitvi, ki ga je tožnik nazadnje opravljal, temveč glede na to, ali je zavarovanec, upoštevaje zdravstveno stanje, zaposljiv in ali ga lahko zavod za zaposlovanje napoti na ustrezno ali primerno zaposlitev.
oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba – premoženjsko stanje pravne osebe
Ker tožena stranka ne izpodbija odločilne prvostopne ugotovitve, da ima preko 1.000.000,00 EUR sredstev, tudi eventuelno napačno ugotovljeno stanje o vrednosti zalog na dan 31. 12. 2009 v višini 71.500,00 EUR ne spremeni prvostopne presoje, da ima tožena stranka toliko sredstev, da bi bila sposobna plačati takso za pritožbo, ki znaša 348,00 EUR.
ZObr člen 88, 88/1. ZJU člen 195, 195/1, 195/2. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v državni upravi (1994) člen 31a, 31a/1.
javni uslužbenec - vojak - napredovanje v višji plačni razred - plača - količnik za določitev osnovne plače - višji upravni delavec - imenovanje v naziv - napredovanje
Tožnik je bil imenovan v naziv, v katerem se šteje za višjega upravnega delavca. Ob imenovanju v naziv je pravilno obdržal količnik za določitev osnovne plače, ki ga je imel na prejšnji formacijski dolžnosti, ni pa imel pravice obdržati števila plačilnih razredov, ki jih je dosegel z napredovanjem.
zamudna sodba – vročanje tožbe v odgovor – vročilnica – javna listina – dokazovanje
Ker je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da je bila tožba prvemu tožencu pravilno vročena v odgovor, čeprav ta zatrjuje in dokazuje drugače, je preuranjeno izdalo zamudno sodbo v zvezi z delom tožbenega zahtevka tožeče stranke, ki se je nanašal na prvega toženca.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – STEČAJNO PRAVO
VSL0064413
ZFPPIPP člen 20, 20/1, 59, 59/2, 283, 296, 296/1, 296/5. ZGD člen 176, 176/2, 176/2-3, 390.
izpodbijanje sklepov skupščine delniške družbe – prijava terjatve v stečajnem postopku – pravovarstveni interes
Tožeča stranka je v tej pravdi na podlagi dveh tožb, ki sta bili tekom postopka združeni v enotno obravnavanje uveljavljala ugotovitvena zahtevka na ničnost sklepov skupščine tožene stranke oziroma podrejeno oblikovalna zahtevka na razveljavitev sklepov skupščine. Pri uveljavljanju tovrstnih zahtevkov ne gre za terjatve, ki bi jih tožeča stranka kot upnik morala prijaviti v stečajnem postopku v smislu 1. odstavka 296. člena ZFPPIPP, saj s tovrstnim zahtevkom tožeča stranka ne uveljavlja terjatve v smislu 1. odstavka 20. člena ZFPPIPP. Posledično pa to pomeni, da niso mogle nastopiti materialnopravne posledice iz 5. odstavka 296. člena ZFPPIPP.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – odpovedni rok – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – izostanek z dela – letni dopust – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Ob upoštevanju dejstva, da se je pri toženi stranki koriščenje letnega dopusta izjemoma lahko odobrilo za nazaj in da je tožnica v času odpovednega roka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga (ker je njeno delo postalo nepotrebno) utemeljeno pričakovala, da bo lahko izkoristila letni dopust, da je huje kršila obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko je brez predhodne odobritve koristila letni dopust.
dokazovanje – načelo kontradiktornosti – načelo dispozitivnosti – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – odškodnina – kriteriji za odmero
Obveznost sodišča je, da dokazne predloge strank oceni, pretehta njihovo relevantnost glede na zatrjevana dejstva, ki jih želi stranka dokazati, ter izvede tiste dokaze, ki so za odločitev bistvenega pomena. Čeprav upoštevamo načelo kontradiktornosti, vseh dokazov, ki so predlagani, ni dolžno izvesti.
Če tožnik s tožbenim zahtevkom ne zahteva plačila zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za primer sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, sodišče prve stopnje o zakonskih zamudnih obresti ni dolžno odločiti.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – udeleženci postopka izbrisa – nedovoljena pritožba
Po določbi 3. točke 432. člena ZFPPIPP so udeleženci postopka izbrisa družbe iz sodnega registra brez likvidacije družbenik ali upnik pravne osebe, nad katero se vodi postopek izbrisa, če vloži ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Pritožnika (družbenika) nista vložila ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa, zaradi česar nista postala udeleženca tega postopka. Po določbi 2. odst. 439. člena ZFPPIPP pa lahko vloži pritožbo proti sklepu o obstoju izbrisnega razloga samo udeleženec postopka.