Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu člen 42.
izbris hipoteke – izbrisna pobotnica – zasebna listina – overitev zasebne listine s strani tujega notarja
To, da izbrisne pobotnice ni overil notar v Republiki Sloveniji, ampak notar v Republiki Avstriji, ne more biti ovira za opravo zemljiškoknjižnega vpisa.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0062187
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-8, 404, 404/5, 475, 475/1, 522. ZS člen 101, 101-3.
prenehanje družbe – likvidacija po uradni dolžnosti – zmanjšanje osnovnega kapitala pod zakonski minimum – stvarna pristojnost sodišča
V primeru iz 8. alineje 1. odstavka 402. člena ZGD, ki določa, da družba preneha, če se zmanjša osnovni kapital družbe pod minimum, izvede postopek likvidacije sodišče po uradni dolžnosti in ne na predlog. Zato iz tega razloga predloga za prenehanje družbe ni upravičen vložiti predlagatelj, ki navaja, da je upnik nasprotnega udeleženca.
V postopkih likvidacije družb, kadar je ta v pristojnosti sodišča, odloča okrožno sodišče.
Tožencu ni bila izrečena kazenska obsodilna sodba, temveč mu je bil s sklepom izrečen vzgojni ukrep. Na izrek o vzgojnem ukrepu, ki ima učinek pravnomočnosti, pa pravdno sodišče glede na določbo 14. člena ZPP, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, ni vezano.
Za obstoj odškodninske odgovornosti zadostuje, da je bil oškodovalec v času škodnega dogodka bistveno zmanjšano prišteven.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057689
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZOR člen 154, 172. ZGD člen 416, 417, 418, 428, 436, 438, 450, 580. ZFPPod člen 37. ZSReg člen 31, 33. ZPP člen 4.
odškodninska odgovornost države zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra - odškodninska odgovornost države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – vzročna zveza - normativna protipravnost – legislativna protipravnost – vpis osnovnega kapitala – sprememba družbene pogodbe – načelo neposrednosti
Družba je bila izbrisana iz sodnega registra, ker svoje organiziranosti ni uskladila z ZGD – ne zatrjuje se niti sklic skupščine zaradi spremembe družbene pogodbe, niti vložitev predloga za vpis sprememb (uskladitve) v sodni register. Škoda, ki naj bi družbeniku nastala zaradi izbrisa, ni v vzročni zvezi z ravnanjem pravdnega sodišča, ki je v postopku, vodenem v zvezi s prodajo poslovnih deležev te družbe, kršilo pravico do sojenja v razumnem roku.
izbrisna tožba – vknjižba v zemljiško knjigo – neveljavnost vknjižbe - vknjižba na podlagi nepopolne listine
Vknjižba lastninske pravice na podlagi nepopolne listine (zaradi česar bi bila izkrivljena resnična vsebina pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice) ne bi predstavljala nič drugega kot materialnopravno napačno vknjižbo lastninske pravice. Če pravni naslov za prenos lastninske pravice na toženko ne bi obstajal, bi bila izpodbijana vknjižba neveljavna.
Presoja pridobitve lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši zaradi reševanja stanovanjskega vprašanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067586
ZZZDR člen 105, 105/3, 105a, 105a/2, 123, 123/2, 132. ZPP člen 187, 191, 191/1, 191/2, 408.
določitev preživnine – sprememba preživnine – predodelitev v varstvo in vzgojo – aktivna legitimacija za preživninsko tožbo – naknadno sosporništvo – vstop v pravdo s strani polnoletnega otroka
Neutemeljeno je stališče, da tožnik, ker je hči postala polnoletna, nima več pravnega interesa za zahtevek glede njene predodelitve v varstvo in vzgojo za čas od vložitve tožbe dne 20.11.2008 pa do polnoletnosti dne 20.4.2009. Tožnik ima pravni interes za takšen zahtevek, saj je od njegove utemeljenosti odvisna tudi utemeljenost nadaljnjega zahtevka – glede plačila preživnine za hčer v navedenem obdobju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067572
OZ člen 186.
finančni leasing – solidarna odškodninska odgovornost dobavitelja in leasingojemalca – s sodbo že naložena obveznost solidarnega dolžnika
Škodni dogodek je posledica skupnega ravnanja dobavitelja in leasingojemalca iz tristranskega razmerja: dobavitelj – leasingodajalec – leasingojemalec. Odgovornost leasingojemalca in dobavitelja je zato solidarna. Ker je leasingodajalec proti dobavitelju že pridobil izvršilni naslov, je treba to upoštevati pri oblikovanju izreka v pravdi. Izrek je treba zato oblikovati tako, da se ob naložitvi obveznosti toženi stranki izrecno upošteva, da gre za solidarno obveznost z obveznostjo iz prvega izvršilnega naslova.
predpravdni zahtevek – stroški postopka – stroški potrebni za pravdo
Stroški sestave pred pravdo podanega odškodninskega zahtevka so del pravdnih stroškov. Kot druge storitve je tudi njegovo sestavo treba vrednotiti skladno z vrednostjo zadeve.
Pooblaščenka ni niti odvetnica niti oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato je pritožba, ki jo je vložila v imenu tožeče stranke nedovoljena, v posledici česar jo je bilo potrebno zavreči.
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna ter naslovljena na sodišče.
bančna garancija brez ugovora na prvi poziv – začasna odredba za prepoved izplačila po bančni garanciji – zvijačno ravnanje dolžnika
Sodna prepoved izplačila zneska po garanciji njenemu upravičencu z začasno odredbo bi bila mogoča izjemoma: le ob ugotovitvi, da je upravičenec iz garancije ravnal zvijačno.
ZKP člen 94, 94/1, 234, 234/3, 309, 309/3, 402, 402/3.
priča – dolžnost odzvati se vabilu - stroški prisilne privedbe – oprostitev plačila
Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati.
Toženec je dolžan plačevati smetarino tudi v obdobju, ko objekta ne uporablja (začasni izostanek uporabe objekta), ker ga k temu zavezuje veljavni občinski Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč navaja, da je vtoževani obračun obresti preizkusilo, ne navede pa, kolikšen znesek je izračunalo, niti izračuna obresti ni priložilo izpodbijani sodbi. Prav tako iz sodbe ni mogoče ugotoviti, na katere datume je sodišče prve stopnje štelo obveznosti za zapadle in od kdaj do kdaj ter zakaj naj bi v tem času bila tožena stranka v zamudi.