ZOR člen 132, 132/1, 132/2, 210, 296, 296/1, 296/3.
razdor pogodbe – vrnitev danega – zavezanec za vračilo – neupravičena obogatitev – izpolnitev obveznosti s strani tretjega
Kdor je plačal denarni znesek na račun kupnine po razdrti kupoprodajni pogodbi, ima pravico zahtevati njegovo vrnitev. Vendar pa tožnik ni upravičen do povrnitve vtoževanega zneska, saj ga tožencu ni plačal on. Na tožnikovi strani torej ni podano prikrajšanje.
Sodišče pri svoji dokazni oceni ni vezano na nobeno dokazno pravilo, s katerim dokazom se določeno dejstvo lahko dokaže in kakšno moč ima posamezni dokaz, ampak skladno določbi 8. člena ZPP šteje neko dejstvo za dokazano po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
priposestvovanje služnosti – lastnina nepremičnine, ki sega v tuj zračni prostor - priposestvovanje služnosti na balkonu
Ni mogoče govoriti o priposestvovanju služnosti na balkonu kot neločljivem delu nepremičnine pravnih prednikov tožeče stranke, saj priposestvovanje na lastni stvari ni mogoče. Balkon-gank z zgraditvijo v zračnem prostoru sosednje nepremičnine namreč ni postal del slednje, temveč je šlo bodisi za nedovoljen poseg v lastnino pravnih prednikov tožene stranke, bodisi je za to obstajal dogovor med pravnimi predniki pravdnih strank v skladu s tedanjo pravno ureditvijo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0057688
OZ člen 131, 149, 171. ZPP člen 315. ZDR člen 43, 43/1, 184, 184/1.
nevarna stvar – nevarna dejavnost – restriktiven pristop k določanju nevarne dejavnosti – odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – prenašanje sit – varno delovno okolje – soprispevek oškodovanca – posebna previdnost – odbitna franšiza – vmesna sodba
Prenašanje 6 kg težkega, 2,8 m - 3 m dolgega ter 40 cm širokega sita skozi vratno odprtino, široko 1,4 m in visoko 2 m, ni nevarna dejavnosti; tudi ob upoštevanju, da je sito prenašala tožnica, ki je težka le 45 kg in nizke rasti (visoka 158 cm), ne.
ZPP člen 152, 158, 158/1, 163, 163/7. ZFPPIPP člen 59, 60, 60/2, 60/2-3, 60/3, 354, 354/1.
prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov – nastanek terjatve na povrnitev pravdnih stroškov – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov iz stečajne mase
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan že med stečajnim postopkom nad tožečo stranko, je tudi njena obveznost, da toženi stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka tudi ni bila dolžna na tej pravni podlagi prijaviti v stečajnem postopku. K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0062187
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-8, 404, 404/5, 475, 475/1, 522. ZS člen 101, 101-3.
prenehanje družbe – likvidacija po uradni dolžnosti – zmanjšanje osnovnega kapitala pod zakonski minimum – stvarna pristojnost sodišča
V primeru iz 8. alineje 1. odstavka 402. člena ZGD, ki določa, da družba preneha, če se zmanjša osnovni kapital družbe pod minimum, izvede postopek likvidacije sodišče po uradni dolžnosti in ne na predlog. Zato iz tega razloga predloga za prenehanje družbe ni upravičen vložiti predlagatelj, ki navaja, da je upnik nasprotnega udeleženca.
V postopkih likvidacije družb, kadar je ta v pristojnosti sodišča, odloča okrožno sodišče.
nagrada odvetniku - pravdni stroški – nagrada za narok – več narokov
Če bi bila po tarifni številki 3102 ZOdvT mišljena nagrada za vsak narok glavne obravnave, zakonodajalec ne bi pri zastopanju odvetnika v kazenski zadevi in postopku o prekrških posebej predpisal, da se mu priznava „nagrada za vsak narok glavne obravnave“. Tudi uporaba količnika (za postopek 1,3; za narok 1,2) govori v prid stališču, da se v postavki „nagrada za narok“ priznava odvetniku nagrada za zastopanje na vseh narokih glavne obravnave v posamezni zadevi. Jezikovna razlaga, za katero se zavzema pritožnik, da je zaradi uporabe edninskega samostalnika besede narok treba priznati nagrado za vsak narok glavne obravnave, ne pride v poštev.
začasna odredba – spremenjene okoliščine – nevarnost – prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine – tožba na ugotovitev solastninskega deleža na skupnem premoženju
Dodatno obremenjevanje nepremičnine, ne glede na razlog, ki ga toženec navaja, nedvomno ne pomeni takšne spremembe okoliščin, zaradi katerih začasna odredba ne bi bila več v smislu 2. odst. 278. člena ZIZ potrebna. Dodatna obremenitev nepremičnine kaže ravno nasprotno, da še vedno obstoji nevarnost nadaljnjega obremenjevanja nepremičnine.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnino nad dolžnikom ali njegovim premoženjem začet stečaj ali pride do spremembe lastništva na tej nepremičnini, to ni ovira za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu člen 42.
izbris hipoteke – izbrisna pobotnica – zasebna listina – overitev zasebne listine s strani tujega notarja
To, da izbrisne pobotnice ni overil notar v Republiki Sloveniji, ampak notar v Republiki Avstriji, ne more biti ovira za opravo zemljiškoknjižnega vpisa.
ZKP člen 94, 94/1, 234, 234/3, 309, 309/3, 402, 402/3.
priča – dolžnost odzvati se vabilu - stroški prisilne privedbe – oprostitev plačila
Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati.
Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč navaja, da je vtoževani obračun obresti preizkusilo, ne navede pa, kolikšen znesek je izračunalo, niti izračuna obresti ni priložilo izpodbijani sodbi. Prav tako iz sodbe ni mogoče ugotoviti, na katere datume je sodišče prve stopnje štelo obveznosti za zapadle in od kdaj do kdaj ter zakaj naj bi v tem času bila tožena stranka v zamudi.
Toženec je dolžan plačevati smetarino tudi v obdobju, ko objekta ne uporablja (začasni izostanek uporabe objekta), ker ga k temu zavezuje veljavni občinski Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.