Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnino nad dolžnikom ali njegovim premoženjem začet stečajni postopek, ali se je spremenilo lastništvo na nepremičninah, to ni ovira za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
Pooblaščenka ni niti odvetnica niti oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato je pritožba, ki jo je vložila v imenu tožeče stranke nedovoljena, v posledici česar jo je bilo potrebno zavreči.
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna ter naslovljena na sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067572
OZ člen 186.
finančni leasing – solidarna odškodninska odgovornost dobavitelja in leasingojemalca – s sodbo že naložena obveznost solidarnega dolžnika
Škodni dogodek je posledica skupnega ravnanja dobavitelja in leasingojemalca iz tristranskega razmerja: dobavitelj – leasingodajalec – leasingojemalec. Odgovornost leasingojemalca in dobavitelja je zato solidarna. Ker je leasingodajalec proti dobavitelju že pridobil izvršilni naslov, je treba to upoštevati pri oblikovanju izreka v pravdi. Izrek je treba zato oblikovati tako, da se ob naložitvi obveznosti toženi stranki izrecno upošteva, da gre za solidarno obveznost z obveznostjo iz prvega izvršilnega naslova.
stroški postopka v zemljiškoknjižnem postopku - vpis zaznambe izvršbe – plačilo dolga
Vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno in se zato v zvezi s tem uporabljajo splošne določbe ZNP, v nepravdnem postopku pa vsak udeleženec trpi svoje stroške zastopanja.
Pri odločanju o vpisu zaznambe izvršbe se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v morebitno dejstvo že plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče.
Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu člen 42.
izbris hipoteke – izbrisna pobotnica – zasebna listina – overitev zasebne listine s strani tujega notarja
To, da izbrisne pobotnice ni overil notar v Republiki Sloveniji, ampak notar v Republiki Avstriji, ne more biti ovira za opravo zemljiškoknjižnega vpisa.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - poslovna sposobnost – sposobnost za razsojanje
Sposobnost razsojanja pomeni dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči.
Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se dovoli med drugim, če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja.
napotitev na pravdo – spor med solastniki – spor o predmetni delitvi – spor o velikosti solastninskih deležev
Če je med solastniki spor o predmetni delitvi in velikosti solastninskih deležev, sodišče napoti na pravdo tistega od udeležencev, ki zatrjuje drugačen delež od zemljiškoknjižnega.
priposestvovanje služnosti – lastnina nepremičnine, ki sega v tuj zračni prostor - priposestvovanje služnosti na balkonu
Ni mogoče govoriti o priposestvovanju služnosti na balkonu kot neločljivem delu nepremičnine pravnih prednikov tožeče stranke, saj priposestvovanje na lastni stvari ni mogoče. Balkon-gank z zgraditvijo v zračnem prostoru sosednje nepremičnine namreč ni postal del slednje, temveč je šlo bodisi za nedovoljen poseg v lastnino pravnih prednikov tožene stranke, bodisi je za to obstajal dogovor med pravnimi predniki pravdnih strank v skladu s tedanjo pravno ureditvijo.
Sodišče pri svoji dokazni oceni ni vezano na nobeno dokazno pravilo, s katerim dokazom se določeno dejstvo lahko dokaže in kakšno moč ima posamezni dokaz, ampak skladno določbi 8. člena ZPP šteje neko dejstvo za dokazano po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
ZKP člen 94, 94/1, 234, 234/3, 309, 309/3, 402, 402/3.
priča – dolžnost odzvati se vabilu - stroški prisilne privedbe – oprostitev plačila
Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati.
Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč navaja, da je vtoževani obračun obresti preizkusilo, ne navede pa, kolikšen znesek je izračunalo, niti izračuna obresti ni priložilo izpodbijani sodbi. Prav tako iz sodbe ni mogoče ugotoviti, na katere datume je sodišče prve stopnje štelo obveznosti za zapadle in od kdaj do kdaj ter zakaj naj bi v tem času bila tožena stranka v zamudi.
Toženec je dolžan plačevati smetarino tudi v obdobju, ko objekta ne uporablja (začasni izostanek uporabe objekta), ker ga k temu zavezuje veljavni občinski Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.