ZST-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 105a, 105a/3, 112, 112/2. OZ člen 293.
pravočasno plačilo sodne takse – iztek petnajstdnevnega roka za plačilo sodne takse – denarne obveznosti – plačilo s posredovanjem banke
Sodna taksa za tožbo je pravočasno plačana, če je plačilo takse pri izvajalcu plačilnega prometa opravljeno v predpisanem petnajstdnevnem roku, na prejemnikov račun. Ker prejemnikov izvajalec plačilnega prometa o plačilu navadno ni obveščen istega dne kot je plačilo opravljeno, ampak naslednji dan, ni nobenih pomislekov v verodostojnost pritožbi priloženega plačilnega naloga, ki izkazuje, da je bilo plačilo opravljeno dne 16. 03. 2010. Plačilo sodne takse za tožbo oz. postopek na prvi stopnji je bilo torej opravljeno v zakonitem petnajstdnevnem roku, prejemnik pa je bil o plačilu obveščen en dan kasneje, to je 17. 03. 2010.
Tožencu ni bila izrečena kazenska obsodilna sodba, temveč mu je bil s sklepom izrečen vzgojni ukrep. Na izrek o vzgojnem ukrepu, ki ima učinek pravnomočnosti, pa pravdno sodišče glede na določbo 14. člena ZPP, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, ni vezano.
Za obstoj odškodninske odgovornosti zadostuje, da je bil oškodovalec v času škodnega dogodka bistveno zmanjšano prišteven.
napotitev na pravdo – spor med solastniki – spor o predmetni delitvi – spor o velikosti solastninskih deležev
Če je med solastniki spor o predmetni delitvi in velikosti solastninskih deležev, sodišče napoti na pravdo tistega od udeležencev, ki zatrjuje drugačen delež od zemljiškoknjižnega.
Sodišče pri svoji dokazni oceni ni vezano na nobeno dokazno pravilo, s katerim dokazom se določeno dejstvo lahko dokaže in kakšno moč ima posamezni dokaz, ampak skladno določbi 8. člena ZPP šteje neko dejstvo za dokazano po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
ZFPPIPP člen 152, 327, 329, 329/4, 354. ZST-1 člen 11.
stečajni dolžnik kot tožeča stranka – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – plačilo sodne takse kot strošek stečajnega postopka
Plačilo sodne takse v obravnavanem primeru predstavlja vsaj začasno strošek stečajnega postopka. Ali bo plačilo sodne takse dokončno bremenilo stečajno maso, pa je odvisno od izida postopka po vloženi tožbi. Če bo tožnik v tem sporu s tožbo uspel, mu bo toženec moral povrniti pravdne stroške, torej tudi plačano sodno takso. Zato je preuranjeno sklepanje pritožnika, da bo zaradi plačila sodne takse zmanjšana stečajna masa za poplačilo upnikov.
priposestvovanje služnosti – lastnina nepremičnine, ki sega v tuj zračni prostor - priposestvovanje služnosti na balkonu
Ni mogoče govoriti o priposestvovanju služnosti na balkonu kot neločljivem delu nepremičnine pravnih prednikov tožeče stranke, saj priposestvovanje na lastni stvari ni mogoče. Balkon-gank z zgraditvijo v zračnem prostoru sosednje nepremičnine namreč ni postal del slednje, temveč je šlo bodisi za nedovoljen poseg v lastnino pravnih prednikov tožene stranke, bodisi je za to obstajal dogovor med pravnimi predniki pravdnih strank v skladu s tedanjo pravno ureditvijo.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnino nad dolžnikom ali njegovim premoženjem začet stečajni postopek, ali se je spremenilo lastništvo na nepremičninah, to ni ovira za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnino nad dolžnikom ali njegovim premoženjem začet stečaj ali pride do spremembe lastništva na tej nepremičnini, to ni ovira za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067572
OZ člen 186.
finančni leasing – solidarna odškodninska odgovornost dobavitelja in leasingojemalca – s sodbo že naložena obveznost solidarnega dolžnika
Škodni dogodek je posledica skupnega ravnanja dobavitelja in leasingojemalca iz tristranskega razmerja: dobavitelj – leasingodajalec – leasingojemalec. Odgovornost leasingojemalca in dobavitelja je zato solidarna. Ker je leasingodajalec proti dobavitelju že pridobil izvršilni naslov, je treba to upoštevati pri oblikovanju izreka v pravdi. Izrek je treba zato oblikovati tako, da se ob naložitvi obveznosti toženi stranki izrecno upošteva, da gre za solidarno obveznost z obveznostjo iz prvega izvršilnega naslova.
nagrada odvetniku - pravdni stroški – nagrada za narok – več narokov
Če bi bila po tarifni številki 3102 ZOdvT mišljena nagrada za vsak narok glavne obravnave, zakonodajalec ne bi pri zastopanju odvetnika v kazenski zadevi in postopku o prekrških posebej predpisal, da se mu priznava „nagrada za vsak narok glavne obravnave“. Tudi uporaba količnika (za postopek 1,3; za narok 1,2) govori v prid stališču, da se v postavki „nagrada za narok“ priznava odvetniku nagrada za zastopanje na vseh narokih glavne obravnave v posamezni zadevi. Jezikovna razlaga, za katero se zavzema pritožnik, da je zaradi uporabe edninskega samostalnika besede narok treba priznati nagrado za vsak narok glavne obravnave, ne pride v poštev.
predpravdni zahtevek – stroški postopka – stroški potrebni za pravdo
Stroški sestave pred pravdo podanega odškodninskega zahtevka so del pravdnih stroškov. Kot druge storitve je tudi njegovo sestavo treba vrednotiti skladno z vrednostjo zadeve.
ZKP člen 94, 94/1, 234, 234/3, 309, 309/3, 402, 402/3.
priča – dolžnost odzvati se vabilu - stroški prisilne privedbe – oprostitev plačila
Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati.
Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč navaja, da je vtoževani obračun obresti preizkusilo, ne navede pa, kolikšen znesek je izračunalo, niti izračuna obresti ni priložilo izpodbijani sodbi. Prav tako iz sodbe ni mogoče ugotoviti, na katere datume je sodišče prve stopnje štelo obveznosti za zapadle in od kdaj do kdaj ter zakaj naj bi v tem času bila tožena stranka v zamudi.
Toženec je dolžan plačevati smetarino tudi v obdobju, ko objekta ne uporablja (začasni izostanek uporabe objekta), ker ga k temu zavezuje veljavni občinski Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.