nagrada odvetniku - pravdni stroški – nagrada za narok – več narokov
Če bi bila po tarifni številki 3102 ZOdvT mišljena nagrada za vsak narok glavne obravnave, zakonodajalec ne bi pri zastopanju odvetnika v kazenski zadevi in postopku o prekrških posebej predpisal, da se mu priznava „nagrada za vsak narok glavne obravnave“. Tudi uporaba količnika (za postopek 1,3; za narok 1,2) govori v prid stališču, da se v postavki „nagrada za narok“ priznava odvetniku nagrada za zastopanje na vseh narokih glavne obravnave v posamezni zadevi. Jezikovna razlaga, za katero se zavzema pritožnik, da je zaradi uporabe edninskega samostalnika besede narok treba priznati nagrado za vsak narok glavne obravnave, ne pride v poštev.
pravočasnost plačila sodne takse – plačilni nalog plačan pri pošti
Tožeča stranka je s plačilnim nalogom, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka sodno takso v višini 519,00 EUR plačala na pošti dne 12. 10. 2010, izkazala, da je plačala sodno takso zadnji dan petnajstdnevnega roka, ki ga je imela na voljo za plačilo dolžne sodne takse, kar je pravočasno. Takšno ravnanje tožeče stranke je tudi skladno z navodilom v plačilnem nalogu, da mora plačati v sodno takso 15 dneh od vročitve naloga.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 105a, 105a/3, 112, 112/2. OZ člen 293.
pravočasno plačilo sodne takse – iztek petnajstdnevnega roka za plačilo sodne takse – denarne obveznosti – plačilo s posredovanjem banke
Sodna taksa za tožbo je pravočasno plačana, če je plačilo takse pri izvajalcu plačilnega prometa opravljeno v predpisanem petnajstdnevnem roku, na prejemnikov račun. Ker prejemnikov izvajalec plačilnega prometa o plačilu navadno ni obveščen istega dne kot je plačilo opravljeno, ampak naslednji dan, ni nobenih pomislekov v verodostojnost pritožbi priloženega plačilnega naloga, ki izkazuje, da je bilo plačilo opravljeno dne 16. 03. 2010. Plačilo sodne takse za tožbo oz. postopek na prvi stopnji je bilo torej opravljeno v zakonitem petnajstdnevnem roku, prejemnik pa je bil o plačilu obveščen en dan kasneje, to je 17. 03. 2010.
priposestvovanje služnosti – lastnina nepremičnine, ki sega v tuj zračni prostor - priposestvovanje služnosti na balkonu
Ni mogoče govoriti o priposestvovanju služnosti na balkonu kot neločljivem delu nepremičnine pravnih prednikov tožeče stranke, saj priposestvovanje na lastni stvari ni mogoče. Balkon-gank z zgraditvijo v zračnem prostoru sosednje nepremičnine namreč ni postal del slednje, temveč je šlo bodisi za nedovoljen poseg v lastnino pravnih prednikov tožene stranke, bodisi je za to obstajal dogovor med pravnimi predniki pravdnih strank v skladu s tedanjo pravno ureditvijo.
Sodišče pri svoji dokazni oceni ni vezano na nobeno dokazno pravilo, s katerim dokazom se določeno dejstvo lahko dokaže in kakšno moč ima posamezni dokaz, ampak skladno določbi 8. člena ZPP šteje neko dejstvo za dokazano po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
Tožeča stranka s pritožbenimi trditvami ni uspela izpodbiti domneve, da je bila vročitev plačilnega naloga pravilno opravljena.
V pritožbi zatrjevana okoliščina, da je imela tožeča stranka dogovorjen poštni predal na pošti D., v katerem ni dobila obvestila o pošiljki, ni pomembno. Morebitna kršitev pogodbe o poštnem predalu ne vpliva na ugotovljen način vročitve.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnino nad dolžnikom ali njegovim premoženjem začet stečaj ali pride do spremembe lastništva na tej nepremičnini, to ni ovira za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se dovoli med drugim, če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja.
Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu člen 42.
izbris hipoteke – izbrisna pobotnica – zasebna listina – overitev zasebne listine s strani tujega notarja
To, da izbrisne pobotnice ni overil notar v Republiki Sloveniji, ampak notar v Republiki Avstriji, ne more biti ovira za opravo zemljiškoknjižnega vpisa.
predpravdni zahtevek – stroški postopka – stroški potrebni za pravdo
Stroški sestave pred pravdo podanega odškodninskega zahtevka so del pravdnih stroškov. Kot druge storitve je tudi njegovo sestavo treba vrednotiti skladno z vrednostjo zadeve.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL0065633
ZPP člen 337, 337/1. ZD člen 163, 173.
prekluzija v pritožbenem postopku – zapuščinski postopek – dedna izjava podana v pritožbenem roku
Pritožnik v pritožbi zoper sklep o dedovanju lahko navajata nova dejstva ter predlaga nove dokaze le, če jih brez svoje krivde ni mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067572
OZ člen 186.
finančni leasing – solidarna odškodninska odgovornost dobavitelja in leasingojemalca – s sodbo že naložena obveznost solidarnega dolžnika
Škodni dogodek je posledica skupnega ravnanja dobavitelja in leasingojemalca iz tristranskega razmerja: dobavitelj – leasingodajalec – leasingojemalec. Odgovornost leasingojemalca in dobavitelja je zato solidarna. Ker je leasingodajalec proti dobavitelju že pridobil izvršilni naslov, je treba to upoštevati pri oblikovanju izreka v pravdi. Izrek je treba zato oblikovati tako, da se ob naložitvi obveznosti toženi stranki izrecno upošteva, da gre za solidarno obveznost z obveznostjo iz prvega izvršilnega naslova.
ZKP člen 94, 94/1, 234, 234/3, 309, 309/3, 402, 402/3.
priča – dolžnost odzvati se vabilu - stroški prisilne privedbe – oprostitev plačila
Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati.
Toženec je dolžan plačevati smetarino tudi v obdobju, ko objekta ne uporablja (začasni izostanek uporabe objekta), ker ga k temu zavezuje veljavni občinski Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.
Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč navaja, da je vtoževani obračun obresti preizkusilo, ne navede pa, kolikšen znesek je izračunalo, niti izračuna obresti ni priložilo izpodbijani sodbi. Prav tako iz sodbe ni mogoče ugotoviti, na katere datume je sodišče prve stopnje štelo obveznosti za zapadle in od kdaj do kdaj ter zakaj naj bi v tem času bila tožena stranka v zamudi.