zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
V postopku zaznambe postopka po ZVEtL (tako kot to velja tudi za zaznambo spora), se ne odloča o utemeljenosti samega predloga po ZVEtL-u, ampak je pomembno le-to, ali ta postopek teče ali ne in ali so izpolnjeni drugi pogoji za vpis zaznambe po ZZK-1.
poprava sodbe - nerazumljiva odločitev – odločanje o utemeljenosti zahtevka
Poprava sodbe se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Z izpodbijanim popravkom pa je sodišče kršilo določbo ZPP, saj je želelo sanirati svojo napačno oziroma nerazumljivo odločitev, ta pa je bila, čeravno delno posledica tudi napačno izdanega sklepa o izvršbi, samo na videz zgolj oblikovna pomanjkljivost.
Pogodba med Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo in Republiko Avstrijo o medsebojnem pravnem prometu člen 42.
izbris hipoteke – izbrisna pobotnica – zasebna listina – overitev zasebne listine s strani tujega notarja
To, da izbrisne pobotnice ni overil notar v Republiki Sloveniji, ampak notar v Republiki Avstriji, ne more biti ovira za opravo zemljiškoknjižnega vpisa.
pravočasnost plačila sodne takse – plačilni nalog plačan pri pošti
Tožeča stranka je s plačilnim nalogom, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka sodno takso v višini 519,00 EUR plačala na pošti dne 12. 10. 2010, izkazala, da je plačala sodno takso zadnji dan petnajstdnevnega roka, ki ga je imela na voljo za plačilo dolžne sodne takse, kar je pravočasno. Takšno ravnanje tožeče stranke je tudi skladno z navodilom v plačilnem nalogu, da mora plačati v sodno takso 15 dneh od vročitve naloga.
spor o dejstvih – zapuščinski postopek – prekinitev postopka – napotitev na pravdo
Če zapuščinsko sodišče ne more točno ugotoviti trenutka smrti zapustnika in pok. L.B., gre za spor o dejanskih vprašanjih. V takšnem primeru sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti stranke na pravdo.
Toženec kot lastnik nepremičnine, na kateri stojijo sanitarije s predprostorom, je v skladu z načelom povezanosti zemljišča in objekta tudi lastnik sanitarij s predprostorom.
Klet ni samostojna stvar, zato ne more biti predmet stvarnih pravic.
Ovire za izvršljivost dela sodbe, s katerim je bilo odločeno, da je toženec dolžan izprazniti kletni prostor, ne more predstavljati okoliščina, da bodo dela, ki bodo potrebna za izpraznitev kleti, prekoračila vrednost same kleti.
Tožencu ni bila izrečena kazenska obsodilna sodba, temveč mu je bil s sklepom izrečen vzgojni ukrep. Na izrek o vzgojnem ukrepu, ki ima učinek pravnomočnosti, pa pravdno sodišče glede na določbo 14. člena ZPP, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, ni vezano.
Za obstoj odškodninske odgovornosti zadostuje, da je bil oškodovalec v času škodnega dogodka bistveno zmanjšano prišteven.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnino nad dolžnikom ali njegovim premoženjem začet stečaj ali pride do spremembe lastništva na tej nepremičnini, to ni ovira za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
priposestvovanje služnosti – lastnina nepremičnine, ki sega v tuj zračni prostor - priposestvovanje služnosti na balkonu
Ni mogoče govoriti o priposestvovanju služnosti na balkonu kot neločljivem delu nepremičnine pravnih prednikov tožeče stranke, saj priposestvovanje na lastni stvari ni mogoče. Balkon-gank z zgraditvijo v zračnem prostoru sosednje nepremičnine namreč ni postal del slednje, temveč je šlo bodisi za nedovoljen poseg v lastnino pravnih prednikov tožene stranke, bodisi je za to obstajal dogovor med pravnimi predniki pravdnih strank v skladu s tedanjo pravno ureditvijo.
Sodišče pri svoji dokazni oceni ni vezano na nobeno dokazno pravilo, s katerim dokazom se določeno dejstvo lahko dokaže in kakšno moč ima posamezni dokaz, ampak skladno določbi 8. člena ZPP šteje neko dejstvo za dokazano po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.
vrnitev nacionaliziranega premoženja – vračilo v naravi – vračilo v last - plačilo nadomestila za nezmožnost uporabe – zavezanec za plačilo
Odmeno za izgubljeno korist na denacionaliziranem premoženju je dolžan plačati zavezanec za vračilo nepremičnine v naravi ne glede na to, da mu nepremičnine ni bilo treba vrniti tudi v posest.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057689
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZOR člen 154, 172. ZGD člen 416, 417, 418, 428, 436, 438, 450, 580. ZFPPod člen 37. ZSReg člen 31, 33. ZPP člen 4.
odškodninska odgovornost države zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra - odškodninska odgovornost države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – vzročna zveza - normativna protipravnost – legislativna protipravnost – vpis osnovnega kapitala – sprememba družbene pogodbe – načelo neposrednosti
Družba je bila izbrisana iz sodnega registra, ker svoje organiziranosti ni uskladila z ZGD – ne zatrjuje se niti sklic skupščine zaradi spremembe družbene pogodbe, niti vložitev predloga za vpis sprememb (uskladitve) v sodni register. Škoda, ki naj bi družbeniku nastala zaradi izbrisa, ni v vzročni zvezi z ravnanjem pravdnega sodišča, ki je v postopku, vodenem v zvezi s prodajo poslovnih deležev te družbe, kršilo pravico do sojenja v razumnem roku.
ZKP člen 94, 94/1, 234, 234/3, 309, 309/3, 402, 402/3.
priča – dolžnost odzvati se vabilu - stroški prisilne privedbe – oprostitev plačila
Vsakdo, kdor je povabljen za pričo se je dolžan odzvati vabilu in, če ni v zakonu določeno drugače, tudi pričati (tretji odstavek 234. člena ZKP). Ni torej v domeni priče presoja smiselnosti njenega nastopa na sodišču, temveč mora po zapovedanem ravnati.
Izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje namreč navaja, da je vtoževani obračun obresti preizkusilo, ne navede pa, kolikšen znesek je izračunalo, niti izračuna obresti ni priložilo izpodbijani sodbi. Prav tako iz sodbe ni mogoče ugotoviti, na katere datume je sodišče prve stopnje štelo obveznosti za zapadle in od kdaj do kdaj ter zakaj naj bi v tem času bila tožena stranka v zamudi.
Toženec je dolžan plačevati smetarino tudi v obdobju, ko objekta ne uporablja (začasni izostanek uporabe objekta), ker ga k temu zavezuje veljavni občinski Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki.