napotitev na pravdo – spor med solastniki – spor o predmetni delitvi – spor o velikosti solastninskih deležev
Če je med solastniki spor o predmetni delitvi in velikosti solastninskih deležev, sodišče napoti na pravdo tistega od udeležencev, ki zatrjuje drugačen delež od zemljiškoknjižnega.
Tožeča stranka s pritožbenimi trditvami ni uspela izpodbiti domneve, da je bila vročitev plačilnega naloga pravilno opravljena.
V pritožbi zatrjevana okoliščina, da je imela tožeča stranka dogovorjen poštni predal na pošti D., v katerem ni dobila obvestila o pošiljki, ni pomembno. Morebitna kršitev pogodbe o poštnem predalu ne vpliva na ugotovljen način vročitve.
zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
V postopku zaznambe postopka po ZVEtL (tako kot to velja tudi za zaznambo spora), se ne odloča o utemeljenosti samega predloga po ZVEtL-u, ampak je pomembno le-to, ali ta postopek teče ali ne in ali so izpolnjeni drugi pogoji za vpis zaznambe po ZZK-1.
poprava sodbe - nerazumljiva odločitev – odločanje o utemeljenosti zahtevka
Poprava sodbe se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Z izpodbijanim popravkom pa je sodišče kršilo določbo ZPP, saj je želelo sanirati svojo napačno oziroma nerazumljivo odločitev, ta pa je bila, čeravno delno posledica tudi napačno izdanega sklepa o izvršbi, samo na videz zgolj oblikovna pomanjkljivost.
ZOR člen 132, 132/1, 132/2, 210, 296, 296/1, 296/3.
razdor pogodbe – vrnitev danega – zavezanec za vračilo – neupravičena obogatitev – izpolnitev obveznosti s strani tretjega
Kdor je plačal denarni znesek na račun kupnine po razdrti kupoprodajni pogodbi, ima pravico zahtevati njegovo vrnitev. Vendar pa tožnik ni upravičen do povrnitve vtoževanega zneska, saj ga tožencu ni plačal on. Na tožnikovi strani torej ni podano prikrajšanje.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0062187
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-8, 404, 404/5, 475, 475/1, 522. ZS člen 101, 101-3.
prenehanje družbe – likvidacija po uradni dolžnosti – zmanjšanje osnovnega kapitala pod zakonski minimum – stvarna pristojnost sodišča
V primeru iz 8. alineje 1. odstavka 402. člena ZGD, ki določa, da družba preneha, če se zmanjša osnovni kapital družbe pod minimum, izvede postopek likvidacije sodišče po uradni dolžnosti in ne na predlog. Zato iz tega razloga predloga za prenehanje družbe ni upravičen vložiti predlagatelj, ki navaja, da je upnik nasprotnega udeleženca.
V postopkih likvidacije družb, kadar je ta v pristojnosti sodišča, odloča okrožno sodišče.
Tožencu ni bila izrečena kazenska obsodilna sodba, temveč mu je bil s sklepom izrečen vzgojni ukrep. Na izrek o vzgojnem ukrepu, ki ima učinek pravnomočnosti, pa pravdno sodišče glede na določbo 14. člena ZPP, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, ni vezano.
Za obstoj odškodninske odgovornosti zadostuje, da je bil oškodovalec v času škodnega dogodka bistveno zmanjšano prišteven.
nagrada odvetniku - pravdni stroški – nagrada za narok – več narokov
Če bi bila po tarifni številki 3102 ZOdvT mišljena nagrada za vsak narok glavne obravnave, zakonodajalec ne bi pri zastopanju odvetnika v kazenski zadevi in postopku o prekrških posebej predpisal, da se mu priznava „nagrada za vsak narok glavne obravnave“. Tudi uporaba količnika (za postopek 1,3; za narok 1,2) govori v prid stališču, da se v postavki „nagrada za narok“ priznava odvetniku nagrada za zastopanje na vseh narokih glavne obravnave v posamezni zadevi. Jezikovna razlaga, za katero se zavzema pritožnik, da je zaradi uporabe edninskega samostalnika besede narok treba priznati nagrado za vsak narok glavne obravnave, ne pride v poštev.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnino nad dolžnikom ali njegovim premoženjem začet stečaj ali pride do spremembe lastništva na tej nepremičnini, to ni ovira za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
Če je po izdaji sklepa o izvršbi na nepremičnino nad dolžnikom ali njegovim premoženjem začet stečajni postopek, ali se je spremenilo lastništvo na nepremičninah, to ni ovira za zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi in za vpis hipoteke.
pravočasnost plačila sodne takse – plačilni nalog plačan pri pošti
Tožeča stranka je s plačilnim nalogom, iz katerega izhaja, da je tožeča stranka sodno takso v višini 519,00 EUR plačala na pošti dne 12. 10. 2010, izkazala, da je plačala sodno takso zadnji dan petnajstdnevnega roka, ki ga je imela na voljo za plačilo dolžne sodne takse, kar je pravočasno. Takšno ravnanje tožeče stranke je tudi skladno z navodilom v plačilnem nalogu, da mora plačati v sodno takso 15 dneh od vročitve naloga.
ZFPPIPP člen 152, 327, 329, 329/4, 354. ZST-1 člen 11.
stečajni dolžnik kot tožeča stranka – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – plačilo sodne takse kot strošek stečajnega postopka
Plačilo sodne takse v obravnavanem primeru predstavlja vsaj začasno strošek stečajnega postopka. Ali bo plačilo sodne takse dokončno bremenilo stečajno maso, pa je odvisno od izida postopka po vloženi tožbi. Če bo tožnik v tem sporu s tožbo uspel, mu bo toženec moral povrniti pravdne stroške, torej tudi plačano sodno takso. Zato je preuranjeno sklepanje pritožnika, da bo zaradi plačila sodne takse zmanjšana stečajna masa za poplačilo upnikov.
stroški postopka v zemljiškoknjižnem postopku - vpis zaznambe izvršbe – plačilo dolga
Vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno in se zato v zvezi s tem uporabljajo splošne določbe ZNP, v nepravdnem postopku pa vsak udeleženec trpi svoje stroške zastopanja.
Pri odločanju o vpisu zaznambe izvršbe se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v morebitno dejstvo že plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - poslovna sposobnost – sposobnost za razsojanje
Sposobnost razsojanja pomeni dejansko sposobnost razumeti pomen svojih dejanj oziroma sposobnost razumeti pomen svoje izjave poslovne volje in pravne posledice, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči.
Pooblaščenka ni niti odvetnica niti oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato je pritožba, ki jo je vložila v imenu tožeče stranke nedovoljena, v posledici česar jo je bilo potrebno zavreči.
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna ter naslovljena na sodišče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060718
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 254.
razmerje staršev in otrok - korist otroka - stiki – izvrševanje stikov prek pisem – odklanjanje stikov s strani otroka - dokazovanje z izvedenci – angažiranje novega izvedenca
Presoja ustreznosti določenega izvrševanja stikov preko pisem.
ZPP ne predvideva ponavljanja dokazovanja z novimi in novimi izvedenci. Sodišče je dokaz z izvedencem izvedlo, strankam pa omogočilo, da se o njem izjasnijo. Po dveh dopolnitvah izvedeniškega mnenja in zaslišanju izvedenca je bilo izvedeniško mnenje jasno in razumljivo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0057688
OZ člen 131, 149, 171. ZPP člen 315. ZDR člen 43, 43/1, 184, 184/1.
nevarna stvar – nevarna dejavnost – restriktiven pristop k določanju nevarne dejavnosti – odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – krivdna odgovornost delodajalca – prenašanje sit – varno delovno okolje – soprispevek oškodovanca – posebna previdnost – odbitna franšiza – vmesna sodba
Prenašanje 6 kg težkega, 2,8 m - 3 m dolgega ter 40 cm širokega sita skozi vratno odprtino, široko 1,4 m in visoko 2 m, ni nevarna dejavnosti; tudi ob upoštevanju, da je sito prenašala tožnica, ki je težka le 45 kg in nizke rasti (visoka 158 cm), ne.
ZPP člen 152, 158, 158/1, 163, 163/7. ZFPPIPP člen 59, 60, 60/2, 60/2-3, 60/3, 354, 354/1.
prijava terjatve iz naslova pravdnih stroškov – nastanek terjatve na povrnitev pravdnih stroškov – umik tožbe – povrnitev pravdnih stroškov iz stečajne mase
Ker je bil sklep o ustavitvi postopka izdan že med stečajnim postopkom nad tožečo stranko, je tudi njena obveznost, da toženi stranki povrne pravdne stroške, nastala po začetku stečajnega postopka. Ker ZFPPIPP ne vsebuje določb o tem, da se pravdni stroški, ki so naloženi v plačilo stečajnemu dolžniku kot pravdni stranki, plačajo iz razdelitvene mase po pravilih o plačilu terjatev upnikov, terjatve iz naslova povrnitve pravdnih stroškov tožena stranka tudi ni bila dolžna na tej pravni podlagi prijaviti v stečajnem postopku. K prijavi uveljavljanih pravdnih stroškov, ki upniku še niso prisojeni s sodno odločbo, zavezuje zakon le tiste upnike, ki v postopku zaradi insolventnosti uveljavljajo poleg glavnice terjatve tudi stroške, ki so jim nastali z uveljavljanjem terjatve v sodnem ali drugem postopku pred začetkom postopka zaradi insolventnosti.