zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – izguba zavarovalnih pravic
Vinjen zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka.
Sklenitelj zavarovanja mora ob sklepanju pogodbe ravnati kot dober gospodar. Šteje se, da je bil sklenitelj zavarovanja seznanjen s splošnimi pogoji, če ga je zavarovalnica nanje izrecno opozorila (v zavarovalni polici) in če so mu bili brez težav dostopni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065631
OZ člen 520.
pridržek lastninske pravice – prodajna pogodba – pasivna legitimacija – edina družbenica izbrisane družbe
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca. Zgolj prodajalec je upravičen od kupca primarno zahtevati izpolnitev obligacijskopravne zaveze, če pa to ni mogoče, se lahko odloči, da bo uveljavil pridržek lastninske pravice (in ne obratno).
Sodišče prve stopnje je vlogo tožnika, ki ni postopal skladno s sklepom sodišča in nepopolne oziroma nerazumljive vloge ni ustrezno dopolnil oziroma popravil, zakonito zavrglo.
Razlog, ki ga tožnika navajata k zahtevku za razveljavitev pogodbe, da pokojni ni bil poslovno sposoben, pomeni, da do veljavne sklenitve pogodbe sploh ni prišlo. Pogodba kot je opisana v izreku sodbe oziroma sklepa je torej neobstoječa. Glede posledic, ki v zvezi z neobstoječo pogodbo nastanejo, je treba upoštevati pravila, ki zadevajo nično pogodbo.
začasna nezmožnost za delo – vzrok – poškodba pri delu – bolezen
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo pred spornim obdobjem je že dokončno ugotovljen z odločbami toženca kot bolezen, poleg tega pa tožnica ni dokazala, da bi bila začasna nezmožnost za sporno obdobje od 21. 12. do 31. 12. 2009 v vzročni zvezi s poškodbo pri delu. Zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok bolniškega staleža namesto bolezni ugotovi poškodba pri delu, neutemeljen.
socialni spor – tožba zoper odločbo organa prve stopnje – molk organa – preuranjena tožba
Tožnik je še pred iztekom roka za odločitev o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca dne 28. 6. 2010 vložil zahtevo za izdajo odločbe, že dne 20. 8. 2010 pa tožbo, ne da bi pred tem po poteku roka za izdajo odločbe o pritožbi pri drugostopnem organu toženca vložil ponovno zahtevo za njeno izdajo in ne da bi od vložitve te zahteve poteklo nadaljnjih sedem dni. Takšna tožba je vložena prezgodaj, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
V trenutku, ko je sodišče prve stopnje odredilo vročitev tožbe v odgovor toženi stranki, še ni bil začet stečajni postopek. Po začetku stečajnega postopka je bila tožba vročena toženi stranki, kar ni bilo pravilno, pravilna bi bila le vročitev stečajni upraviteljici. Ker tožba njej ni bila vročena, vročitev ni bila pravilno opravljena in niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZST-1 člen 34, 34/1. ZPP člen 105a, 105a/3, 112, 112/2. OZ člen 293.
pravočasno plačilo sodne takse – iztek petnajstdnevnega roka za plačilo sodne takse – denarne obveznosti – plačilo s posredovanjem banke
Sodna taksa za tožbo je pravočasno plačana, če je plačilo takse pri izvajalcu plačilnega prometa opravljeno v predpisanem petnajstdnevnem roku, na prejemnikov račun. Ker prejemnikov izvajalec plačilnega prometa o plačilu navadno ni obveščen istega dne kot je plačilo opravljeno, ampak naslednji dan, ni nobenih pomislekov v verodostojnost pritožbi priloženega plačilnega naloga, ki izkazuje, da je bilo plačilo opravljeno dne 16. 03. 2010. Plačilo sodne takse za tožbo oz. postopek na prvi stopnji je bilo torej opravljeno v zakonitem petnajstdnevnem roku, prejemnik pa je bil o plačilu obveščen en dan kasneje, to je 17. 03. 2010.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105.a, 105.a/3.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičen vzrok za zamudo – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ob nedvoumnem določilu ZST-1 glede nastanka taksne obveznosti in učinka sklepa o oprostitvi plačila taks, ob izrecnem opozorilu tožnika o posledicah neplačila takse in ob dejstvu, da ima tožnik ves čas tega pravdnega postopka kvalificirano pooblaščenko, je pravilen zaključek, da tožnik roka za plačilo sodne takse ni zamudil iz opravičenega vzroka.
zaznamba postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi
V postopku zaznambe postopka po ZVEtL (tako kot to velja tudi za zaznambo spora), se ne odloča o utemeljenosti samega predloga po ZVEtL-u, ampak je pomembno le-to, ali ta postopek teče ali ne in ali so izpolnjeni drugi pogoji za vpis zaznambe po ZZK-1.
poprava sodbe - nerazumljiva odločitev – odločanje o utemeljenosti zahtevka
Poprava sodbe se ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča oziroma odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Z izpodbijanim popravkom pa je sodišče kršilo določbo ZPP, saj je želelo sanirati svojo napačno oziroma nerazumljivo odločitev, ta pa je bila, čeravno delno posledica tudi napačno izdanega sklepa o izvršbi, samo na videz zgolj oblikovna pomanjkljivost.
Izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve se dovoli med drugim, če je sodišče, ki je izdalo začasno odredbo, ustavilo postopek in razveljavilo opravljena dejanja.
vrnitev nacionaliziranega premoženja – vračilo v naravi – vračilo v last - plačilo nadomestila za nezmožnost uporabe – zavezanec za plačilo
Odmeno za izgubljeno korist na denacionaliziranem premoženju je dolžan plačati zavezanec za vračilo nepremičnine v naravi ne glede na to, da mu nepremičnine ni bilo treba vrniti tudi v posest.
Pooblaščenka ni niti odvetnica niti oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato je pritožba, ki jo je vložila v imenu tožeče stranke nedovoljena, v posledici česar jo je bilo potrebno zavreči.
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna ter naslovljena na sodišče.
izbrisna tožba – vknjižba v zemljiško knjigo – neveljavnost vknjižbe - vknjižba na podlagi nepopolne listine
Vknjižba lastninske pravice na podlagi nepopolne listine (zaradi česar bi bila izkrivljena resnična vsebina pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice) ne bi predstavljala nič drugega kot materialnopravno napačno vknjižbo lastninske pravice. Če pravni naslov za prenos lastninske pravice na toženko ne bi obstajal, bi bila izpodbijana vknjižba neveljavna.
Presoja pridobitve lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši zaradi reševanja stanovanjskega vprašanja.
Tožencu ni bila izrečena kazenska obsodilna sodba, temveč mu je bil s sklepom izrečen vzgojni ukrep. Na izrek o vzgojnem ukrepu, ki ima učinek pravnomočnosti, pa pravdno sodišče glede na določbo 14. člena ZPP, glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti, ni vezano.
Za obstoj odškodninske odgovornosti zadostuje, da je bil oškodovalec v času škodnega dogodka bistveno zmanjšano prišteven.
stroški postopka v zemljiškoknjižnem postopku - vpis zaznambe izvršbe – plačilo dolga
Vprašanje stroškov postopka v ZZK-1 ni urejeno in se zato v zvezi s tem uporabljajo splošne določbe ZNP, v nepravdnem postopku pa vsak udeleženec trpi svoje stroške zastopanja.
Pri odločanju o vpisu zaznambe izvršbe se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v morebitno dejstvo že plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče.
Tožeča stranka s pritožbenimi trditvami ni uspela izpodbiti domneve, da je bila vročitev plačilnega naloga pravilno opravljena.
V pritožbi zatrjevana okoliščina, da je imela tožeča stranka dogovorjen poštni predal na pošti D., v katerem ni dobila obvestila o pošiljki, ni pomembno. Morebitna kršitev pogodbe o poštnem predalu ne vpliva na ugotovljen način vročitve.