URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 13, 22, 25, 249. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – sprememba lastnosti zavarovanca
Tožnik, ki je že pravnomočno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo na podlagi 22. člena ZPIZ-1, kljub pravnomočni sodbi o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in reintegraciji v delovno razmerje, za isto obdobje ne more spremeniti podlage zavarovanja v delovno razmerje po 13. členu ZPIZ-1.
avtorska pravica – javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila zaradi uporabe avtorskih del – višina nadomestila- veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – načelo zaupanja v pravo
ZASP ni predvidel usklajevanja tako določenih tarif brez predhodne odobritve in objave, kar pomeni, da je 11. člen Pravilnika 1998, v kolikor se ga razlaga tako, da je usklajevanje tarife možno brez odobritve in objave, v nasprotju z ZASP in je zato neveljaven oziroma brez pravnega učinka.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – izguba zavarovalnih pravic
Vinjen zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka.
Sklenitelj zavarovanja mora ob sklepanju pogodbe ravnati kot dober gospodar. Šteje se, da je bil sklenitelj zavarovanja seznanjen s splošnimi pogoji, če ga je zavarovalnica nanje izrecno opozorila (v zavarovalni polici) in če so mu bili brez težav dostopni.
začasna nezmožnost za delo – vzrok – poškodba pri delu – bolezen
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo pred spornim obdobjem je že dokončno ugotovljen z odločbami toženca kot bolezen, poleg tega pa tožnica ni dokazala, da bi bila začasna nezmožnost za sporno obdobje od 21. 12. do 31. 12. 2009 v vzročni zvezi s poškodbo pri delu. Zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok bolniškega staleža namesto bolezni ugotovi poškodba pri delu, neutemeljen.
invalidnost – samozaposleni zavarovanci – opravljanje dejavnosti
Pri ugotavljanju invalidnosti samozaposlenih zavarovancev je potrebno ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je samozaposleni še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne, oziroma katera kategorija.
kolektivni delovni spor – zakonitost volitev – svet delavcev – volilna pravica – delavec s posebnimi pooblastili – vodilni delavec
Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
Tožeča stranka s pritožbenimi trditvami ni uspela izpodbiti domneve, da je bila vročitev plačilnega naloga pravilno opravljena.
V pritožbi zatrjevana okoliščina, da je imela tožeča stranka dogovorjen poštni predal na pošti D., v katerem ni dobila obvestila o pošiljki, ni pomembno. Morebitna kršitev pogodbe o poštnem predalu ne vpliva na ugotovljen način vročitve.
ZFPPIPP člen 152, 327, 329, 329/4, 354. ZST-1 člen 11.
stečajni dolžnik kot tožeča stranka – pogoji za oprostitev plačila sodnih taks – odlog plačila sodnih taks – plačilo sodne takse kot strošek stečajnega postopka
Plačilo sodne takse v obravnavanem primeru predstavlja vsaj začasno strošek stečajnega postopka. Ali bo plačilo sodne takse dokončno bremenilo stečajno maso, pa je odvisno od izida postopka po vloženi tožbi. Če bo tožnik v tem sporu s tožbo uspel, mu bo toženec moral povrniti pravdne stroške, torej tudi plačano sodno takso. Zato je preuranjeno sklepanje pritožnika, da bo zaradi plačila sodne takse zmanjšana stečajna masa za poplačilo upnikov.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060718
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 254.
razmerje staršev in otrok - korist otroka - stiki – izvrševanje stikov prek pisem – odklanjanje stikov s strani otroka - dokazovanje z izvedenci – angažiranje novega izvedenca
Presoja ustreznosti določenega izvrševanja stikov preko pisem.
ZPP ne predvideva ponavljanja dokazovanja z novimi in novimi izvedenci. Sodišče je dokaz z izvedencem izvedlo, strankam pa omogočilo, da se o njem izjasnijo. Po dveh dopolnitvah izvedeniškega mnenja in zaslišanju izvedenca je bilo izvedeniško mnenje jasno in razumljivo.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057689
URS člen 26. OZ člen 131, 148. ZOR člen 154, 172. ZGD člen 416, 417, 418, 428, 436, 438, 450, 580. ZFPPod člen 37. ZSReg člen 31, 33. ZPP člen 4.
odškodninska odgovornost države zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra - odškodninska odgovornost države zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – vzročna zveza - normativna protipravnost – legislativna protipravnost – vpis osnovnega kapitala – sprememba družbene pogodbe – načelo neposrednosti
Družba je bila izbrisana iz sodnega registra, ker svoje organiziranosti ni uskladila z ZGD – ne zatrjuje se niti sklic skupščine zaradi spremembe družbene pogodbe, niti vložitev predloga za vpis sprememb (uskladitve) v sodni register. Škoda, ki naj bi družbeniku nastala zaradi izbrisa, ni v vzročni zvezi z ravnanjem pravdnega sodišča, ki je v postopku, vodenem v zvezi s prodajo poslovnih deležev te družbe, kršilo pravico do sojenja v razumnem roku.
izbrisna tožba – vknjižba v zemljiško knjigo – neveljavnost vknjižbe - vknjižba na podlagi nepopolne listine
Vknjižba lastninske pravice na podlagi nepopolne listine (zaradi česar bi bila izkrivljena resnična vsebina pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice) ne bi predstavljala nič drugega kot materialnopravno napačno vknjižbo lastninske pravice. Če pravni naslov za prenos lastninske pravice na toženko ne bi obstajal, bi bila izpodbijana vknjižba neveljavna.
Presoja pridobitve lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo ali nadzidavo skupnih prostorov v stanovanjski hiši zaradi reševanja stanovanjskega vprašanja.
STEČAJNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER
VSL0062187
ZGD-1 člen 402, 402/1, 402/1-8, 404, 404/5, 475, 475/1, 522. ZS člen 101, 101-3.
prenehanje družbe – likvidacija po uradni dolžnosti – zmanjšanje osnovnega kapitala pod zakonski minimum – stvarna pristojnost sodišča
V primeru iz 8. alineje 1. odstavka 402. člena ZGD, ki določa, da družba preneha, če se zmanjša osnovni kapital družbe pod minimum, izvede postopek likvidacije sodišče po uradni dolžnosti in ne na predlog. Zato iz tega razloga predloga za prenehanje družbe ni upravičen vložiti predlagatelj, ki navaja, da je upnik nasprotnega udeleženca.
V postopkih likvidacije družb, kadar je ta v pristojnosti sodišča, odloča okrožno sodišče.
vrnitev nacionaliziranega premoženja – vračilo v naravi – vračilo v last - plačilo nadomestila za nezmožnost uporabe – zavezanec za plačilo
Odmeno za izgubljeno korist na denacionaliziranem premoženju je dolžan plačati zavezanec za vračilo nepremičnine v naravi ne glede na to, da mu nepremičnine ni bilo treba vrniti tudi v posest.
ZST-1 člen 5, 5/2, 5/2-1, 13, 13/1. ZPP člen 105.a, 105.a/3.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičen vzrok za zamudo – pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
Ob nedvoumnem določilu ZST-1 glede nastanka taksne obveznosti in učinka sklepa o oprostitvi plačila taks, ob izrecnem opozorilu tožnika o posledicah neplačila takse in ob dejstvu, da ima tožnik ves čas tega pravdnega postopka kvalificirano pooblaščenko, je pravilen zaključek, da tožnik roka za plačilo sodne takse ni zamudil iz opravičenega vzroka.
Pooblaščenka ni niti odvetnica niti oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato je pritožba, ki jo je vložila v imenu tožeče stranke nedovoljena, v posledici česar jo je bilo potrebno zavreči.
Odpoved zahtevku mora biti izrecna, nedvoumna in nepogojna ter naslovljena na sodišče.
nagrada odvetniku - pravdni stroški – nagrada za narok – več narokov
Če bi bila po tarifni številki 3102 ZOdvT mišljena nagrada za vsak narok glavne obravnave, zakonodajalec ne bi pri zastopanju odvetnika v kazenski zadevi in postopku o prekrških posebej predpisal, da se mu priznava „nagrada za vsak narok glavne obravnave“. Tudi uporaba količnika (za postopek 1,3; za narok 1,2) govori v prid stališču, da se v postavki „nagrada za narok“ priznava odvetniku nagrada za zastopanje na vseh narokih glavne obravnave v posamezni zadevi. Jezikovna razlaga, za katero se zavzema pritožnik, da je zaradi uporabe edninskega samostalnika besede narok treba priznati nagrado za vsak narok glavne obravnave, ne pride v poštev.