zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – izguba zavarovalnih pravic
Vinjen zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka.
Sklenitelj zavarovanja mora ob sklepanju pogodbe ravnati kot dober gospodar. Šteje se, da je bil sklenitelj zavarovanja seznanjen s splošnimi pogoji, če ga je zavarovalnica nanje izrecno opozorila (v zavarovalni polici) in če so mu bili brez težav dostopni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – dokazovanje – sodni izvedenec
Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke (psihiatrom), ki bi pojasnil, ali je bil v trenutku podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi sposoben razumeti pomen svojega ravnanja. Sodišče prve stopnje bi moralo ta dokaz izvesti, saj ni imelo podlage, da bi samo ugotavljalo psihično stanje. Za to ugotavljanje sodišče ni razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem.
Čeprav je tožeča stranka v sporu, ki se je začel s tožbo, ki je bila vložena po uveljavitvi ZOdvT, stroške postopka priglasila ob upoštevanju pred tem veljavne Odvetniške tarife, je upravičena do utemeljeno priglašenih (potrebnih) stroškov postopka.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve
Obstoja neznatne škode v nobenem primeru ni mogoče utemeljevati z (ne)možnostjo izvrševanja upravičenj, ki jih poleg razpolagalne (samo ta je predmet prepovedi) ima lastnik.
Ker upniku ni potrebno dokazovati nevarnosti le, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ne zadoščajo gole trditve o neznatni škodi, temveč je take trditve potrebno verjetno izkazati.
kolektivni delovni spor – zakonitost volitev – svet delavcev – volilna pravica – delavec s posebnimi pooblastili – vodilni delavec
Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
plača – dodatek k plači – večopravilna usposobljenost
Tožnik je dokazal, da je večopravilno usposobljen in da je napredoval v višje plačne razrede na podlagi tega kriterija, zaradi česar je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za plačilo dodatka za večopravilno usposobljenost, ki je urejen v podjetniški kolektivni pogodbi, utemeljeno ugodilo.
Če sodišče v nepravdnem postopku lahko obravnava tudi nepravočasno pritožbo (33. čl. ZNP), se lahko ob smiselni uporabi teh določb in zgolj kot izjema upošteva tudi pritožba, za katero je odvetnik, postavljen na podlagi odločbe Bpp, predložil pooblastilo prepozno.
Za soposest gre tedaj, če poseduje stvar več oseb skupaj tako, da lahko vsak od soposestnikov izvršuje dejansko (integralno) oblast na celotni stvari ali pa če vsak od njih poseduje določen del stvari. Način in obseg uporabe nepremičnine tretjetoženke ne predstavlja soposesti njene nepremičnine, ampak ustreza vsebini stvarne služnosti. Posestno varstvo imata zato lahko le v obsegu zatrjevanega dejanskega izvrševanja hoje in voženj za zatrjevane potrebe svojih nepremičnin. Zatrjevana hoja in vožnja po trasi poti je torej v razmerju do soposesti nekaj manj.
Kot motitveni poseg označujemo nedopustno vznemirjanje, ki preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje posestnega upravičenja. Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja. Da bo podano motenje mora imeti sprememba dejanskega stanja ekonomski in praktični pomen.
Zgolj zaradi tega, ker zdravnik ni izdal zdravniškega potrdila na obrazcu, predpisanem v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja, temveč na obrazcu, katerega uporaba je bila predpisana v Pravilniku o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah, ni mogoče zaključiti, da predloženo zdravniško potrdilo ni verodostojen dokaz o tem, da se stranka zaslišanja ni mogla udeležiti iz opravičenega razloga oziroma da utemeljeni zdravstveni razlogi pri obdolžencu niso bili prisotni in da zato njegov izostanek z zaslišanja ni opravičen. Sodišče prve stopnje bi moralo to zdravniško potrdilo oceniti po vsebini in šele nato bi lahko ugotovilo ali razlogi, navedeni v zdravniškem potrdilu, opravičujejo obdolženčevo odsotnost z zaslišanja ali ne.
avtorska pravica – javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila zaradi uporabe avtorskih del – višina nadomestila- veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – načelo zaupanja v pravo
ZASP ni predvidel usklajevanja tako določenih tarif brez predhodne odobritve in objave, kar pomeni, da je 11. člen Pravilnika 1998, v kolikor se ga razlaga tako, da je usklajevanje tarife možno brez odobritve in objave, v nasprotju z ZASP in je zato neveljaven oziroma brez pravnega učinka.
ZDR člen 7, 7/2, 109, 109/2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 40.
vzgoja in izobraževanja – odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka bi morala pri odmeri odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati vso tožnikovo delovno dobo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kljub temu, da je med prvo in drugo zaposlitvijo poteklo dalj časa, ker je skladno s panožno kolektivno pogodbo višina odpravnine vezana le na leta dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Razlog, ki ga tožnika navajata k zahtevku za razveljavitev pogodbe, da pokojni ni bil poslovno sposoben, pomeni, da do veljavne sklenitve pogodbe sploh ni prišlo. Pogodba kot je opisana v izreku sodbe oziroma sklepa je torej neobstoječa. Glede posledic, ki v zvezi z neobstoječo pogodbo nastanejo, je treba upoštevati pravila, ki zadevajo nično pogodbo.
invalidnost – samozaposleni zavarovanci – opravljanje dejavnosti
Pri ugotavljanju invalidnosti samozaposlenih zavarovancev je potrebno ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je samozaposleni še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne, oziroma katera kategorija.
predlog za nadomestitev globe – domneva umika – razgovor pri centru za socialno delo – neopravičen izostanek
Za uporabo domneve, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil, če se neopravičeno ni odzval vabilu na razgovor pri CSD ali se je razgovoru izmikal, mora biti izkazano, da je storilec z vabilom bil seznanjen, seznanitev z vabilom pa se zagotavlja s pravilno in pravočasno vročitvijo. Storilcu namreč ni mogoče očitati opustitve dolžnosti, če za obstoj opuščene dolžnosti in za posledice takšne opustitve sploh ni vedel.
Pri ugotavljanju invalidnosti zavarovancev, ki so samostojni podjetniki posamezniki (15. člen ZPIZ-1), se invalidnost ne presoja glede na to, ali lahko opravljajo določena dela na delovnem mestu oziroma poklicu, kot za zavarovance v delovnem razmerju (13. člen ZPIZ-1), temveč glede na to, ali ob spremenjeni zdravstveni zmožnosti še lahko opravljajo registrirano dejavnost.
začasna nezmožnost za delo – vzrok – poškodba pri delu – bolezen
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo pred spornim obdobjem je že dokončno ugotovljen z odločbami toženca kot bolezen, poleg tega pa tožnica ni dokazala, da bi bila začasna nezmožnost za sporno obdobje od 21. 12. do 31. 12. 2009 v vzročni zvezi s poškodbo pri delu. Zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok bolniškega staleža namesto bolezni ugotovi poškodba pri delu, neutemeljen.
socialni spor – tožba zoper odločbo organa prve stopnje – molk organa – preuranjena tožba
Tožnik je še pred iztekom roka za odločitev o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca dne 28. 6. 2010 vložil zahtevo za izdajo odločbe, že dne 20. 8. 2010 pa tožbo, ne da bi pred tem po poteku roka za izdajo odločbe o pritožbi pri drugostopnem organu toženca vložil ponovno zahtevo za njeno izdajo in ne da bi od vložitve te zahteve poteklo nadaljnjih sedem dni. Takšna tožba je vložena prezgodaj, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Tožeča stranka je plačala komunalni prispevek kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato ni šlo za prehod premoženja brez podlage.
Pobuda stranki, da popolnoma spremeni dosedanje navedbe oziroma da spremeni tožbeni temelj sodi med ravnanja, ki ne predstavljajo kršitve 285. člena ZPP. Celo več, pravna teorija šteje, da niso dopustna, saj posegajo v pravico (nasprotne) stranke do nepristranskega sojenja.