invalidnost – samozaposleni zavarovanci – opravljanje dejavnosti
Pri ugotavljanju invalidnosti samozaposlenih zavarovancev je potrebno ugotoviti, ali je glede na spremembe v zdravstvenem stanju zavarovanec še zmožen opravljati svojo dejavnost v polnem delovnem času. Od zahtev njegove dejavnosti je namreč odvisno, ali jo je samozaposleni še zmožen opravljati v polnem obsegu ali ne in ali je torej pri njem podana invalidnost ali ne, oziroma katera kategorija.
Pri ugotavljanju invalidnosti zavarovancev, ki so samostojni podjetniki posamezniki (15. člen ZPIZ-1), se invalidnost ne presoja glede na to, ali lahko opravljajo določena dela na delovnem mestu oziroma poklicu, kot za zavarovance v delovnem razmerju (13. člen ZPIZ-1), temveč glede na to, ali ob spremenjeni zdravstveni zmožnosti še lahko opravljajo registrirano dejavnost.
avtorska pravica – javna priobčitev glasbenih del – plačilo nadomestila zaradi uporabe avtorskih del – višina nadomestila- veljavnost pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del – načelo zaupanja v pravo
ZASP ni predvidel usklajevanja tako določenih tarif brez predhodne odobritve in objave, kar pomeni, da je 11. člen Pravilnika 1998, v kolikor se ga razlaga tako, da je usklajevanje tarife možno brez odobritve in objave, v nasprotju z ZASP in je zato neveljaven oziroma brez pravnega učinka.
socialni spor – tožba zoper odločbo organa prve stopnje – molk organa – preuranjena tožba
Tožnik je še pred iztekom roka za odločitev o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca dne 28. 6. 2010 vložil zahtevo za izdajo odločbe, že dne 20. 8. 2010 pa tožbo, ne da bi pred tem po poteku roka za izdajo odločbe o pritožbi pri drugostopnem organu toženca vložil ponovno zahtevo za njeno izdajo in ne da bi od vložitve te zahteve poteklo nadaljnjih sedem dni. Takšna tožba je vložena prezgodaj, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
Če sodišče v nepravdnem postopku lahko obravnava tudi nepravočasno pritožbo (33. čl. ZNP), se lahko ob smiselni uporabi teh določb in zgolj kot izjema upošteva tudi pritožba, za katero je odvetnik, postavljen na podlagi odločbe Bpp, predložil pooblastilo prepozno.
odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – dokazovanje – sodni izvedenec
Tožnik je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem medicinske stroke (psihiatrom), ki bi pojasnil, ali je bil v trenutku podaje odpovedi pogodbe o zaposlitvi sposoben razumeti pomen svojega ravnanja. Sodišče prve stopnje bi moralo ta dokaz izvesti, saj ni imelo podlage, da bi samo ugotavljalo psihično stanje. Za to ugotavljanje sodišče ni razpolaga z ustreznim strokovnim znanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068106
ZZZDR člen 105, 105/3, 105a, 105a/2, 106, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2. ZIZ člen 266, 266/2.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – otrokova želja – stiki otroka s staršem – preživljanje otrok – višina preživnine – stvarna pristojnost – začasna odredba
S stališča varovanja koristi otroka bi bila nesprejemljiva odločitev, da se otrok v situaciji, ko je sicer na njegov globok in neupravičen odpor do drugega roditelja vplivalo ravnanje tistega, pri katerem živi, odvzame temu roditelju in se ga dodeli drugemu, saj bi bila s tem zanikana in neupoštevana njegova jasno izražena želja živeti s tem roditeljem, otrok pa bi bil le objekt ravnanja oblasti, ne da bi bila izkazana objektivna korist zanj.
V primeru, če je uveden pravdni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.
predlog za nadomestitev globe – domneva umika – razgovor pri centru za socialno delo – neopravičen izostanek
Za uporabo domneve, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil, če se neopravičeno ni odzval vabilu na razgovor pri CSD ali se je razgovoru izmikal, mora biti izkazano, da je storilec z vabilom bil seznanjen, seznanitev z vabilom pa se zagotavlja s pravilno in pravočasno vročitvijo. Storilcu namreč ni mogoče očitati opustitve dolžnosti, če za obstoj opuščene dolžnosti in za posledice takšne opustitve sploh ni vedel.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – izguba zavarovalnih pravic
Vinjen zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka.
Sklenitelj zavarovanja mora ob sklepanju pogodbe ravnati kot dober gospodar. Šteje se, da je bil sklenitelj zavarovanja seznanjen s splošnimi pogoji, če ga je zavarovalnica nanje izrecno opozorila (v zavarovalni polici) in če so mu bili brez težav dostopni.
Tožeča stranka je plačala komunalni prispevek kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato ni šlo za prehod premoženja brez podlage.
Pobuda stranki, da popolnoma spremeni dosedanje navedbe oziroma da spremeni tožbeni temelj sodi med ravnanja, ki ne predstavljajo kršitve 285. člena ZPP. Celo več, pravna teorija šteje, da niso dopustna, saj posegajo v pravico (nasprotne) stranke do nepristranskega sojenja.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Tožnik je sicer kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker kot voznik avtobusa ni izdal vozovnice, vendar izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ne gre za hujšo kršitev. Pri tem je treba upoštevati, da potnik voznine ni plačal, tako da se tožnik ni okoristil, in da je bil potnik nekdanji delavec tožene stranke.
oprostitev plačila sodnih taks za pravne osebe – prodaja premoženja za zagotovitev sredstev za plačilo sodnih taks
Predlogu tožene stranke na oprostitev plačila sodnih taks ni mogoče ugoditi, saj ne glede na njeno slabo likvidnostno in finančno stanje, iz njene izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima sredstva v višini 41.065,00 EUR. Ker ni dokazala, da nima hitro prodajljivih sredstev ter da vse premoženje potrebuje za svoje poslovanje, je sodišče sklenilo, da bo sredstva za plačilo sodne takse lahko zagotovila s prodajo svojega premoženja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065631
OZ člen 520.
pridržek lastninske pravice – prodajna pogodba – pasivna legitimacija – edina družbenica izbrisane družbe
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca. Zgolj prodajalec je upravičen od kupca primarno zahtevati izpolnitev obligacijskopravne zaveze, če pa to ni mogoče, se lahko odloči, da bo uveljavil pridržek lastninske pravice (in ne obratno).
odškodninski zahtevek - gradbena pogodba - jamčevanje za napake - prekluzivni rok za grajanje napak - pripoznava zahtevka na odpravo napak
Izvajalec pri gradbeni pogodbi (podobno kot podjemnik pri podjemni pogodbi) ne more sklicevati na določbe o dolžnosti obvestitve in izgube pravic, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku, ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.
Splošnega odškodninskega zahtevka za povračilo navadne škode, ki je naročitelju nastala zaradi napake stvari na predmetu pogodbe, ni mogoče kumulirati z jamčevalnimi zahtevki. Če bi navkljub sanaciji objekta naročnik še vedno trpel določeno zmanjšano vrednost objekta, bi lahko namreč navadno škodo uspešno saniral z uresničitvijo upravičenja do znižanja kupnine ali z odstopom od pogodbe.
Za pripoznavo v smislu 364. člena OZ ne zadošča zgolj pripoznanje nekega dejstva, temveč mora takšno priznanje (ki je lahko bodisi izrecno, bodisi konkludentno), vključevati tudi priznanje pravnih posledic, ki se vežejo na takšno dejstvo.
Zgolj zaradi tega, ker zdravnik ni izdal zdravniškega potrdila na obrazcu, predpisanem v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja, temveč na obrazcu, katerega uporaba je bila predpisana v Pravilniku o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah, ni mogoče zaključiti, da predloženo zdravniško potrdilo ni verodostojen dokaz o tem, da se stranka zaslišanja ni mogla udeležiti iz opravičenega razloga oziroma da utemeljeni zdravstveni razlogi pri obdolžencu niso bili prisotni in da zato njegov izostanek z zaslišanja ni opravičen. Sodišče prve stopnje bi moralo to zdravniško potrdilo oceniti po vsebini in šele nato bi lahko ugotovilo ali razlogi, navedeni v zdravniškem potrdilu, opravičujejo obdolženčevo odsotnost z zaslišanja ali ne.
Čeprav je tožeča stranka v sporu, ki se je začel s tožbo, ki je bila vložena po uveljavitvi ZOdvT, stroške postopka priglasila ob upoštevanju pred tem veljavne Odvetniške tarife, je upravičena do utemeljeno priglašenih (potrebnih) stroškov postopka.
Razlog, ki ga tožnika navajata k zahtevku za razveljavitev pogodbe, da pokojni ni bil poslovno sposoben, pomeni, da do veljavne sklenitve pogodbe sploh ni prišlo. Pogodba kot je opisana v izreku sodbe oziroma sklepa je torej neobstoječa. Glede posledic, ki v zvezi z neobstoječo pogodbo nastanejo, je treba upoštevati pravila, ki zadevajo nično pogodbo.