OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0064399
OZ člen 8, 8/1, 766, 766/3, 779, 779/3. ZOdv člen 17, 17/3, 20, 20/1. ZPP člen 189, 189/3.
mandat – pogodba o naročilu – mandatna pogodba – pogodba o odvetniškem zastopanju – obligacija prizadevanja – obligacija rezultata – odvetniška nagrada – izključitev uporabe odvetniške tarife – načelo pravičnosti – načelo enake vrednosti vzajemnih dajatev
Iz pogodbenega določila, ki plačilo odvetniških storitev pogojuje z uspehom stranke v postopku, izhaja, da takšna pogodbena klavzula vsebuje tudi element tveganja predvsem za tožečo stranko kot mandatarja, saj ne bi bil upravičen do plačila, ne glede na vložen trud, če ne bi bil dosežen predviden rezultat.
Po mnenju pritožbenega sodišča je materialnopravno zmotno stališče tožeče stranke, da pogodbeno dogovorjeno plačilo, ki je vezano na uspeh stranke v postopku, samo po sebi izključuje dopustnost ugovora tožene stranke iz 3. odstavka 779. člena OZ. S tem, ko sta pravdni stranki določili kaskadni sistem izračuna nagrade, vezan na uspeh zastopanja, sta opredelili določljiv način izračuna nagrade tožeče stranke. Neutemeljena so torej stališča tožeče stranke, da ni šlo za v naprej dogovorjen znesek nagrade. Zgolj iz tega, da je tožeča stranka prevzela nase rizik, da bo nagrada za zastopanje vezana na uspeh stranke v postopku, ni mogoče izključiti upravičenja tožene stranke iz 3. odstavka 779. člena OZ. Ta določba namreč predstavlja kogentno zakonsko določilo, ki omogoča poseg v pogodbeno avtonomijo v posledici očitnega nesorazmerja med dogovorjenim plačilom in opravljeno storitvijo.
predlog za nadomestitev globe – domneva umika – razgovor pri centru za socialno delo – neopravičen izostanek
Za uporabo domneve, da je storilec predlog za nadomestitev globe umaknil, če se neopravičeno ni odzval vabilu na razgovor pri CSD ali se je razgovoru izmikal, mora biti izkazano, da je storilec z vabilom bil seznanjen, seznanitev z vabilom pa se zagotavlja s pravilno in pravočasno vročitvijo. Storilcu namreč ni mogoče očitati opustitve dolžnosti, če za obstoj opuščene dolžnosti in za posledice takšne opustitve sploh ni vedel.
odškodninski zahtevek - gradbena pogodba - jamčevanje za napake - prekluzivni rok za grajanje napak - pripoznava zahtevka na odpravo napak
Izvajalec pri gradbeni pogodbi (podobno kot podjemnik pri podjemni pogodbi) ne more sklicevati na določbe o dolžnosti obvestitve in izgube pravic, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku, ali če je s svojim ravnanjem zavedel naročnika, da pravic ni pravočasno uveljavil.
Splošnega odškodninskega zahtevka za povračilo navadne škode, ki je naročitelju nastala zaradi napake stvari na predmetu pogodbe, ni mogoče kumulirati z jamčevalnimi zahtevki. Če bi navkljub sanaciji objekta naročnik še vedno trpel določeno zmanjšano vrednost objekta, bi lahko namreč navadno škodo uspešno saniral z uresničitvijo upravičenja do znižanja kupnine ali z odstopom od pogodbe.
Za pripoznavo v smislu 364. člena OZ ne zadošča zgolj pripoznanje nekega dejstva, temveč mora takšno priznanje (ki je lahko bodisi izrecno, bodisi konkludentno), vključevati tudi priznanje pravnih posledic, ki se vežejo na takšno dejstvo.
socialni spor – tožba zoper odločbo organa prve stopnje – molk organa – preuranjena tožba
Tožnik je še pred iztekom roka za odločitev o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo toženca dne 28. 6. 2010 vložil zahtevo za izdajo odločbe, že dne 20. 8. 2010 pa tožbo, ne da bi pred tem po poteku roka za izdajo odločbe o pritožbi pri drugostopnem organu toženca vložil ponovno zahtevo za njeno izdajo in ne da bi od vložitve te zahteve poteklo nadaljnjih sedem dni. Takšna tožba je vložena prezgodaj, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
ZDR člen 7, 7/2, 109, 109/2. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 40.
vzgoja in izobraževanja – odpravnina – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka bi morala pri odmeri odpravnine ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upoštevati vso tožnikovo delovno dobo v vzgojno-izobraževalnih zavodih, kljub temu, da je med prvo in drugo zaposlitvijo poteklo dalj časa, ker je skladno s panožno kolektivno pogodbo višina odpravnine vezana le na leta dela v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Tožnica uveljavlja ugotovitveni zahtevek, ki pa ga z začasno odredbo ni mogoče zavarovati. V takem položaju je za zavarovanje stvarnopravnega (lastninskega) položaja tožnice predvideno pravno sredstvo zaznambe spora.
plača – dodatek k plači – večopravilna usposobljenost
Tožnik je dokazal, da je večopravilno usposobljen in da je napredoval v višje plačne razrede na podlagi tega kriterija, zaradi česar je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku za plačilo dodatka za večopravilno usposobljenost, ki je urejen v podjetniški kolektivni pogodbi, utemeljeno ugodilo.
Tožeča stranka je plačala komunalni prispevek kot pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, zato ni šlo za prehod premoženja brez podlage.
Pobuda stranki, da popolnoma spremeni dosedanje navedbe oziroma da spremeni tožbeni temelj sodi med ravnanja, ki ne predstavljajo kršitve 285. člena ZPP. Celo več, pravna teorija šteje, da niso dopustna, saj posegajo v pravico (nasprotne) stranke do nepristranskega sojenja.
Pri ugotavljanju invalidnosti zavarovancev, ki so samostojni podjetniki posamezniki (15. člen ZPIZ-1), se invalidnost ne presoja glede na to, ali lahko opravljajo določena dela na delovnem mestu oziroma poklicu, kot za zavarovance v delovnem razmerju (13. člen ZPIZ-1), temveč glede na to, ali ob spremenjeni zdravstveni zmožnosti še lahko opravljajo registrirano dejavnost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068106
ZZZDR člen 105, 105/3, 105a, 105a/2, 106, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2. ZIZ člen 266, 266/2.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – otrokova želja – stiki otroka s staršem – preživljanje otrok – višina preživnine – stvarna pristojnost – začasna odredba
S stališča varovanja koristi otroka bi bila nesprejemljiva odločitev, da se otrok v situaciji, ko je sicer na njegov globok in neupravičen odpor do drugega roditelja vplivalo ravnanje tistega, pri katerem živi, odvzame temu roditelju in se ga dodeli drugemu, saj bi bila s tem zanikana in neupoštevana njegova jasno izražena želja živeti s tem roditeljem, otrok pa bi bil le objekt ravnanja oblasti, ne da bi bila izkazana objektivna korist zanj.
V primeru, če je uveden pravdni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065631
OZ člen 520.
pridržek lastninske pravice – prodajna pogodba – pasivna legitimacija – edina družbenica izbrisane družbe
Pridržek lastninske pravice varuje prodajalca in ne kupca. Zgolj prodajalec je upravičen od kupca primarno zahtevati izpolnitev obligacijskopravne zaveze, če pa to ni mogoče, se lahko odloči, da bo uveljavil pridržek lastninske pravice (in ne obratno).
Sodišče prve stopnje je vlogo tožnika, ki ni postopal skladno s sklepom sodišča in nepopolne oziroma nerazumljive vloge ni ustrezno dopolnil oziroma popravil, zakonito zavrglo.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – kontinuirano zdravljenje - nateg vratne in ledvene hrbtenice
Zdravljenje pri tožniku ni potekalo kontinuirano do 30.12.2005, glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po nezgodi normalno delal naprej kot referent v zemljiški knjigi, da so bolečine lažje stopnje neprestano obstajale le šest tednov po nesreči. Glede na to, da je tožnik športnik, pritožbeno sodišče verjame, da je ustrezne vaje delal tudi v obdobju med fizioterapijo, ki jo je opravil vodeno, kar pa ne predstavlja kakšnega posebnega zdravljenja.
zavarovalna pogodba – zavarovanje avtomobilske odgovornosti – splošni pogoji – vožnja pod vplivom alkohola – vzročna zveza – izguba zavarovalnih pravic
Vinjen zavarovanec ne izgubi svojih pravic iz zavarovalne pogodbe samo takrat, kadar je do nastanka škode prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka.
Sklenitelj zavarovanja mora ob sklepanju pogodbe ravnati kot dober gospodar. Šteje se, da je bil sklenitelj zavarovanja seznanjen s splošnimi pogoji, če ga je zavarovalnica nanje izrecno opozorila (v zavarovalni polici) in če so mu bili brez težav dostopni.
Če sodišče v nepravdnem postopku lahko obravnava tudi nepravočasno pritožbo (33. čl. ZNP), se lahko ob smiselni uporabi teh določb in zgolj kot izjema upošteva tudi pritožba, za katero je odvetnik, postavljen na podlagi odločbe Bpp, predložil pooblastilo prepozno.
Čeprav je tožeča stranka v sporu, ki se je začel s tožbo, ki je bila vložena po uveljavitvi ZOdvT, stroške postopka priglasila ob upoštevanju pred tem veljavne Odvetniške tarife, je upravičena do utemeljeno priglašenih (potrebnih) stroškov postopka.
Za soposest gre tedaj, če poseduje stvar več oseb skupaj tako, da lahko vsak od soposestnikov izvršuje dejansko (integralno) oblast na celotni stvari ali pa če vsak od njih poseduje določen del stvari. Način in obseg uporabe nepremičnine tretjetoženke ne predstavlja soposesti njene nepremičnine, ampak ustreza vsebini stvarne služnosti. Posestno varstvo imata zato lahko le v obsegu zatrjevanega dejanskega izvrševanja hoje in voženj za zatrjevane potrebe svojih nepremičnin. Zatrjevana hoja in vožnja po trasi poti je torej v razmerju do soposesti nekaj manj.
Kot motitveni poseg označujemo nedopustno vznemirjanje, ki preprečuje ali pomembneje otežuje izvrševanje posestnega upravičenja. Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja. Da bo podano motenje mora imeti sprememba dejanskega stanja ekonomski in praktični pomen.
Razlog, ki ga tožnika navajata k zahtevku za razveljavitev pogodbe, da pokojni ni bil poslovno sposoben, pomeni, da do veljavne sklenitve pogodbe sploh ni prišlo. Pogodba kot je opisana v izreku sodbe oziroma sklepa je torej neobstoječa. Glede posledic, ki v zvezi z neobstoječo pogodbo nastanejo, je treba upoštevati pravila, ki zadevajo nično pogodbo.