Ker je sodišče prve stopnje glede odločitve o stroških postopka v obrazložitvi sodbe navedlo le, da je specifikacija priznanih stroškov razvidna iz uradnega zaznamka v sodnem spisu, zamudne sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka.
pogodba o zaposlitvi – pogodbena kazen – razlaga pogodbe
Ker je določilo pogodbe o zaposlitvi o pogodbeni kazni za primer, če toženec ne bi nastopil dela, jasno, ne potrebuje posebne razlage, temveč se uporabi tako, kot je zapisano.
Hoja po lakiranemu parketu ni nevarna, zato lakiran parket ne predstavlja nevarne stvari, zaradi katere bi bila podana objektivna odgovornost tožene stranke. Iz smisla objektivne odgovornosti je jasno razbrati, da zakon (drugi odstavek 154. ZOR, sedaj enako drugi odstavek 131. člena OZ) pri presoji o tem, kaj je nevarna stvar, nima v mislih običajne, vsakdanje nevarnosti. Ko definira objektivno odgovornost, zakon to obliko odgovornosti pogojuje z virom povečane nevarnosti. Običajna nevarnost, katerim je izpostavljen človek tako rekoč na vsakem koraku, ne pomeni objektivne odgovornosti. Ob definiranju kaj je nevarna stvar oziroma nevarna dejavnost, upoštevaje vse okoliščine primera, gre za takšno nevarnost, kjer obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnici je tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno očitala le kršitev obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ne pa tudi po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (čeprav se je sklicevala tudi na ta odpovedni razlog). Zgolj zaradi te kršitve in ob upoštevanju tožničinega dvajsetletnega vestnega dela pa ni mogoče šteti, da delovnega razmerja med strankama ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
Z dopolnilno sodbo se dopolnjuje le odločitev sodišča, ki je razvidna iz izreka sodbe, in ne obrazložitev sodbe.
Znesek, ki ga je na račun odškodnine toženka že plačala, je treba valorizirati, saj gre pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo za denarno zadoščenje, ki se odmerja po cenah na dan izdaje sodbe.
ZDR člen 31, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opravičljiva zmota
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi prilastitve stvari (odpadnega materiala) bi bila nezakonita, le če bi bil tožnik v opravičljivi zmoti, torej le če bi misli, da stvari niso last tožene stranke, da so njegova ali nikogaršnja last.
ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 154, 154/1, 157, 316, 316/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodba na podlagi pripoznave – stroški postopka
Ker delavec lahko doseže ugotovitev nezakonitosti odpovedi le po sodni poti, je bila tožba tožnice (noseče delavke) za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga potrebna. Sodišče prve stopnje je zato toženi stranki, ki je tožbeni zahtevek pripoznala, utemeljeno naložilo, da tožnici povrne stroške postopka.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust – sorazmerni del dopusta
Tožnici je za leto 2008 pripadlo sedem dni dopusta, ker ji je delovno razmerje prenehalo pred 1. 7. 2008. Teh sedmih dni letnega dopusta ni izkoristila, saj ji zaradi pomanjkanja zaposlenih tega stranka tega ni omogočila, tako da je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopust utemeljen.
Sklep, s katerim sodišče prve stopnje stranki naloži, da založi predujem za izvedbo dokaza z zaslišanjem sodnega izvedenca, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožba ni dovoljena, četudi vsebuje sklep zmotni pravni pouk o možnosti pritožbe.
S tem, ko je tožnica nekaj dni pred zaključkom bolniškega staleža opravila krajše vožnje z osebnim avtomobilom, ko je obiskovala zdravstveni dom zaradi injekcij, obenem pa se je odpeljala v trgovino in na sestanek, ni zlorabila bolniškega staleža. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni utemeljena.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka s tožnico sklenila več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo (sicer za različni delovni mesti zastopnik začetnik I in zastopnik začetnik II), katerih neprekinjeni čas trajanja je bil daljši kot dve leti, je tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas utemeljen.
ZDR člen 13, 16, 18, 18/1, 204. OZ člen 86. ZGD člen 35.
pogodba o zaposlitvi – prokurist – ničnost – aktivna legitimacija
Delodajalec kot tožeča stranka v individualnem delovnem sporu za tožbo s tožbenim zahtevkom za ugotovitev, da toženec pri njej ni nikoli bil v delovnem razmerju, in za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi, nima aktivne legitimacije.
Prokuristka, ki je bila vpisana v sodni register je lahko v imenu delodajalca podpisala pogodbo o zaposlitvi. Če je pri tem ravnala v nasprotju z usmeritvami in voljo direktorja, to ni razlog za ničnost pogodbe o zaposlitvi.
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen od 6. 5. 2009, kar pomeni, da je šele 6. 11. 2009 izpolnil pogoj neprekinjene zaposlitve več kot šest mesecev, s čimer je pridobil pravico do celotnega letnega dopusta za to leto in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
sklep o ustavitvi postopka – umik tožbe – sodna poravnava
Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka ni zakonit, ker tožničine ponudbe za sklenitev sodne poravnave, na podlagi katere bi tožnica ob soglasju s toženo stranko umaknila tožbo, ni mogoče šteti za umik tožbe.
odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – strah – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – kontinuirano zdravljenje - nateg vratne in ledvene hrbtenice
Zdravljenje pri tožniku ni potekalo kontinuirano do 30.12.2005, glede na nesporno dejstvo, da je tožnik po nezgodi normalno delal naprej kot referent v zemljiški knjigi, da so bolečine lažje stopnje neprestano obstajale le šest tednov po nesreči. Glede na to, da je tožnik športnik, pritožbeno sodišče verjame, da je ustrezne vaje delal tudi v obdobju med fizioterapijo, ki jo je opravil vodeno, kar pa ne predstavlja kakšnega posebnega zdravljenja.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve
Obstoja neznatne škode v nobenem primeru ni mogoče utemeljevati z (ne)možnostjo izvrševanja upravičenj, ki jih poleg razpolagalne (samo ta je predmet prepovedi) ima lastnik.
Ker upniku ni potrebno dokazovati nevarnosti le, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo, ne zadoščajo gole trditve o neznatni škodi, temveč je take trditve potrebno verjetno izkazati.
kolektivni delovni spor – zakonitost volitev – svet delavcev – volilna pravica – delavec s posebnimi pooblastili – vodilni delavec
Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
začasna nezmožnost za delo – vzrok – poškodba pri delu – bolezen
Vzrok tožničine začasne nezmožnosti za delo pred spornim obdobjem je že dokončno ugotovljen z odločbami toženca kot bolezen, poleg tega pa tožnica ni dokazala, da bi bila začasna nezmožnost za sporno obdobje od 21. 12. do 31. 12. 2009 v vzročni zvezi s poškodbo pri delu. Zato je tožbeni zahtevek, da se kot vzrok bolniškega staleža namesto bolezni ugotovi poškodba pri delu, neutemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Tožnik je sicer kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker kot voznik avtobusa ni izdal vozovnice, vendar izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ne gre za hujšo kršitev. Pri tem je treba upoštevati, da potnik voznine ni plačal, tako da se tožnik ni okoristil, in da je bil potnik nekdanji delavec tožene stranke.