ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 8.
Ker sklep nima razlogov o potrebnosti stroškov za plačilo dela izvršitelju, mora pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi in sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZDR člen 87, 87/2, 204, 204/3. ZPP člen 274, 360, 360/1.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – vročanje
Pritožbeno sodišče se ni dolžno opredeliti do vsebinskih ugovorov v zvezi s podano odpovedjo s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker je bila tožba za ugotovitev nezakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi zaradi zamude prekluzivnega roka zavržena.
Hoja po lakiranemu parketu ni nevarna, zato lakiran parket ne predstavlja nevarne stvari, zaradi katere bi bila podana objektivna odgovornost tožene stranke. Iz smisla objektivne odgovornosti je jasno razbrati, da zakon (drugi odstavek 154. ZOR, sedaj enako drugi odstavek 131. člena OZ) pri presoji o tem, kaj je nevarna stvar, nima v mislih običajne, vsakdanje nevarnosti. Ko definira objektivno odgovornost, zakon to obliko odgovornosti pogojuje z virom povečane nevarnosti. Običajna nevarnost, katerim je izpostavljen človek tako rekoč na vsakem koraku, ne pomeni objektivne odgovornosti. Ob definiranju kaj je nevarna stvar oziroma nevarna dejavnost, upoštevaje vse okoliščine primera, gre za takšno nevarnost, kjer obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna.
Z dopolnilno sodbo se dopolnjuje le odločitev sodišča, ki je razvidna iz izreka sodbe, in ne obrazložitev sodbe.
Znesek, ki ga je na račun odškodnine toženka že plačala, je treba valorizirati, saj gre pri odmeri odškodnine za nepremoženjsko škodo za denarno zadoščenje, ki se odmerja po cenah na dan izdaje sodbe.
Sklep, s katerim sodišče prve stopnje stranki naloži, da založi predujem za izvedbo dokaza z zaslišanjem sodnega izvedenca, je sklep procesnega vodstva, zoper katerega pritožba ni dovoljena, četudi vsebuje sklep zmotni pravni pouk o možnosti pritožbe.
sklep o ustavitvi postopka – umik tožbe – sodna poravnava
Sklep sodišča prve stopnje o ustavitvi postopka ni zakonit, ker tožničine ponudbe za sklenitev sodne poravnave, na podlagi katere bi tožnica ob soglasju s toženo stranko umaknila tožbo, ni mogoče šteti za umik tožbe.
ZDR člen 31, 35, 110, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – opravičljiva zmota
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi prilastitve stvari (odpadnega materiala) bi bila nezakonita, le če bi bil tožnik v opravičljivi zmoti, torej le če bi misli, da stvari niso last tožene stranke, da so njegova ali nikogaršnja last.
S tem, ko je tožnica nekaj dni pred zaključkom bolniškega staleža opravila krajše vožnje z osebnim avtomobilom, ko je obiskovala zdravstveni dom zaradi injekcij, obenem pa se je odpeljala v trgovino in na sestanek, ni zlorabila bolniškega staleža. Iz tega razloga izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 8. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni utemeljena.
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen od 6. 5. 2009, kar pomeni, da je šele 6. 11. 2009 izpolnil pogoj neprekinjene zaposlitve več kot šest mesecev, s čimer je pridobil pravico do celotnega letnega dopusta za to leto in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.
ZDR člen 13, 16, 18, 18/1, 204. OZ člen 86. ZGD člen 35.
pogodba o zaposlitvi – prokurist – ničnost – aktivna legitimacija
Delodajalec kot tožeča stranka v individualnem delovnem sporu za tožbo s tožbenim zahtevkom za ugotovitev, da toženec pri njej ni nikoli bil v delovnem razmerju, in za ugotovitev ničnosti pogodbe o zaposlitvi, nima aktivne legitimacije.
Prokuristka, ki je bila vpisana v sodni register je lahko v imenu delodajalca podpisala pogodbo o zaposlitvi. Če je pri tem ravnala v nasprotju z usmeritvami in voljo direktorja, to ni razlog za ničnost pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Tožnici je tožena stranka v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljeno očitala le kršitev obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ne pa tudi po 1. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR (čeprav se je sklicevala tudi na ta odpovedni razlog). Zgolj zaradi te kršitve in ob upoštevanju tožničinega dvajsetletnega vestnega dela pa ni mogoče šteti, da delovnega razmerja med strankama ni bilo mogoče nadaljevati niti do izteka odpovednega roka.
odškodnina za neizkoriščeni letni dopust – sorazmerni del dopusta
Tožnici je za leto 2008 pripadlo sedem dni dopusta, ker ji je delovno razmerje prenehalo pred 1. 7. 2008. Teh sedmih dni letnega dopusta ni izkoristila, saj ji zaradi pomanjkanja zaposlenih tega stranka tega ni omogočila, tako da je njen tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine za neizkoriščen letni dopust utemeljen.
ZDR člen 204, 204/3. ZPP člen 154, 154/1, 157, 316, 316/1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sodba na podlagi pripoznave – stroški postopka
Ker delavec lahko doseže ugotovitev nezakonitosti odpovedi le po sodni poti, je bila tožba tožnice (noseče delavke) za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga potrebna. Sodišče prve stopnje je zato toženi stranki, ki je tožbeni zahtevek pripoznala, utemeljeno naložilo, da tožnici povrne stroške postopka.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – veriženje
Ob ugotovitvi, da je tožena stranka s tožnico sklenila več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo (sicer za različni delovni mesti zastopnik začetnik I in zastopnik začetnik II), katerih neprekinjeni čas trajanja je bil daljši kot dve leti, je tožbeni zahtevek za transformacijo delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas utemeljen.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev
Tožnik je sicer kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, ker kot voznik avtobusa ni izdal vozovnice, vendar izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena, ker ne gre za hujšo kršitev. Pri tem je treba upoštevati, da potnik voznine ni plačal, tako da se tožnik ni okoristil, in da je bil potnik nekdanji delavec tožene stranke.
URS člen 155, 158. ZPIZ-1 člen 13, 22, 25, 249. ZMEPIZ člen 49.
lastnost zavarovanca – sprememba lastnosti zavarovanca
Tožnik, ki je že pravnomočno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje kot brezposelna oseba, ki prejema denarno nadomestilo na podlagi 22. člena ZPIZ-1, kljub pravnomočni sodbi o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in reintegraciji v delovno razmerje, za isto obdobje ne more spremeniti podlage zavarovanja v delovno razmerje po 13. členu ZPIZ-1.
Razlog, ki ga tožnika navajata k zahtevku za razveljavitev pogodbe, da pokojni ni bil poslovno sposoben, pomeni, da do veljavne sklenitve pogodbe sploh ni prišlo. Pogodba kot je opisana v izreku sodbe oziroma sklepa je torej neobstoječa. Glede posledic, ki v zvezi z neobstoječo pogodbo nastanejo, je treba upoštevati pravila, ki zadevajo nično pogodbo.
kolektivni delovni spor – zakonitost volitev – svet delavcev – volilna pravica – delavec s posebnimi pooblastili – vodilni delavec
Četudi je kandidatka za članico sveta delavcev v času izvedbe volitev nadomeščala vodilno delavko, to ne pomeni, da ni imela pasivne volilne pravice, saj njena pogodba o zaposlitvi (skupaj z aneksi k pogodbi o zaposlitvi, ki so se nanašali na nadomeščanje) ni imela elementov pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068106
ZZZDR člen 105, 105/3, 105a, 105a/2, 106, 123, 123/1, 129, 129a, 129a/1, 129a/2. ZIZ člen 266, 266/2.
dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – otrokova želja – stiki otroka s staršem – preživljanje otrok – višina preživnine – stvarna pristojnost – začasna odredba
S stališča varovanja koristi otroka bi bila nesprejemljiva odločitev, da se otrok v situaciji, ko je sicer na njegov globok in neupravičen odpor do drugega roditelja vplivalo ravnanje tistega, pri katerem živi, odvzame temu roditelju in se ga dodeli drugemu, saj bi bila s tem zanikana in neupoštevana njegova jasno izražena želja živeti s tem roditeljem, otrok pa bi bil le objekt ravnanja oblasti, ne da bi bila izkazana objektivna korist zanj.
V primeru, če je uveden pravdni postopek, je za odločitev o predlogu za zavarovanje z začasno odredbo pristojno sodišče, pred katerim teče postopek.