rubež terjatve in prenos v izterjavo - spornost terjatve
Vse navedeno pomeni, da z rubežem terjatve dolžnika nasproti svojemu dolžniku in prenosom te v izterjavo (lahko tudi namesto plačila) upnik nasproti tretjemu ne pridobi izvršilnega naslova, v kolikor tega nasproti tretjemu nima že sam dolžnik (ta je dolžan vse listine v zvezi z možno izterjavo terjatve predložiti upniku) in si ga bo moral morebiti šele pridobiti, v skrajnem primeru tudi s tožbo. S sklepom o prenosu zarubljene terjatve v izterjavo (ki sledi sklepu o rubežu terjatve) ni vsebinsko odločeno o terjatvi dolžnika do njegovega dolžnika, zato tak sklep tudi ne predstavlja izvršilnega naslova v korist upnika nasproti dolžnikovemu dolžniku (enako na primer sklep Višjega sodišča v Celju, opr. št. II Ip 711/2007 in sklep Višjega sodišča Ljubljana, opr. št. III Cp 1047/2006).
V primeru zamenjave sistema centralnega ogrevanja na plin z novim sistemom ogrevanja na toplotno energijo, ne gre za posel rednega upravljanja, ampak za posel izrednega upravljanja.
Stroga obličnost ni pogoj za veljavnost zavarovalne pogodbe, saj bi v nasprotnem v konkretnem primeru zavarovalec zaradi nepodpisane police izgubil svoje pravice. Takšno strogost bi težko opravičili s splošnim interesom ali interesom pogodbenih strank. Po drugi strani pa zavarovalec zaradi nepodpisane police ne more biti v boljšem položaju, kot bi bil, če bi polico podpisal.
Pomembno je, kaj je v polici dejansko zapisano in ne, kaj zavarovalec misli, da bi v njej moralo pisati, in tudi ne, kaj se je z agentom tožene stranke dogovarjal. Dopustnost sočasnih ustnih dogovorov v smislu 56. člena OZ je treba pri zavarovalnih pogodbah razlagati ozko. Pogoju, da jih je mogoče upoštevati, če se z njimi zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene stranke, ustrezajo le takšni ustni dogovori, ki hkrati nasprotni stranki ne povzročijo bistvenih obremenitev in ne otežijo njenega položaja.
OZ člen 190, 191, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198.
neupravičena pridobitev - (pod)najemna pogodba
Ker je toženi stranki pravica uporabljati tujo stvar (opremo) pripadala po pogodbi, ne gre za uporabo stvari brez podlage in zato ne pridejo v poštev določila OZ o neupravičeni pridobitvi (190. - 198. člen OZ). Očitek, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na napačno pravno podlago, je neutemeljen.
najem poslovnih prostorov - prenehanje najema s potekom določenega časa – zahtevek na sodno izpraznitev poslovnega prostora – oderuška pogodba
Tožeči stranki po poteku časa, za katerega je bila najemna pogodba sklenjena (torej po 31.12.2009), nove tožbe, s katero bi preprečila spremembo najemnega razmerja za določen čas v najemno razmerje za nedoločen čas, ni bilo potrebno vložiti, saj jo je vložila že 23. 11. 2009. Sodna zahteva za izpraznitev poslovnega prostora namreč ni nič drugega kot izrecna izjava tožeče stranke, da najemnega razmerja ne želi nadaljevati (ali obnoviti).
Pri odločanju o dolžnosti plačila pravdnih stroškov v primeru umika tožbe se mora sodišče ukvarjati z vprašanjem, ali je umik posledica izpolnitve zahtevka. Okoliščina, ali je bila tožba potrebna, za odločitev o pravdnih stroških v tem primeru ni odločilnega pomena.
Naše civilno procesno pravo ne pozna informativnih dokazov. To pomeni, da dokazi služijo dokazovanju trditev, na katera stranke opirajo svoje zahtevke ali ugovore, ne morejo pa dokazi nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage.
PRAVO DRUŽB – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0062191
URS člen 22. ZGD-1 člen 386, 386/3, 607, 608, 609, 614, 614/3, 614/4. ZNP člen 35. ZPP člen 99, 99/4, 154, 339, 339/2, 339/2-8.
določitev primerne denarne odpravnine – vročanje – pravica stranke do izjave v postopku – prenehanje pooblastilnega razmerja – poravnalni odbor izvedencev – korporacijska pravica delničarja do obveščenosti – manjšinski delničarji – specialna pravila odmere stroškov
Pravila o seznanjanju udeležencev postopka (delničarjev) z vsem zbranim procesnim gradivom v postopku za določitev primerne denarne odpravnine je treba uskladiti z vsebino korporacijske pravice delničarja do obveščenosti. Nedvomno mora biti udeležencem vročeno končno mnenje poravnalnega odbora. Ostali listinski dokazi, ki so služili poravnalnemu odboru kot podlaga za sprejem mnenja, pa se drugim udeležencem v postopku ne vročajo. Ni pa ovire, da se udeležencu na izrecen predlog ne bi omogočil vpogled v konkretno določeno listino, pri čemer bi bilo smotrno, da o tem zavzame stališče tudi poravnalni odbor izvedencev.
Načelo uspeha tako v določeni meri velja le za stroške pravnih pooblaščencev predlagatelja, sicer pa je osnovni princip, da stroške sodnega preizkusa odpravnine ne glede na končni izid postopka trpi družba, predlagatelj pa le izjemoma in ob kumulativno določenih pogojih, od katerih pa že prvi (predlog družbe) v danem primeru ni bil izpolnjen.
Plačilo sodne takse za tožbo (v celoti in ne le v delnem znesku) je procesna predpostavka za odločanje sodišča. Če ni plačana v celoti in v danem roku, se šteje, da je tožba umaknjena in mora sodišče izdati sklep o ustavitvi postopka
ZTLR člen 33, 38, 38/2, 72, 72/2. ZLNDL člen 2. SPZ člen 27, 95. ZOR člen 219.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini v družbeni lastnini - dobrovernost – posest – vrnitev plodov – pravica uporabe na družbenih sredstvih
Tožeča stranka je lastninsko pravico res pridobila na originaren način, vendar ne iz nič ali pravice nekoga tretjega, pač pa na podlagi transformacije prejšnje pravice uporabe v lastninsko pravico. Njena pridobitev je bila zato veljavna in zakonita le, če je bila ob uveljavitvi ZLNDL dejanski imetnik pravice uporabe sporne nepremičnine. Družbene lastnine ni bilo mogoče imeti v posesti. Pravica uporabe je po definiciji vključevala dejansko oblast nad stvarjo.
Ker je bilo delo polnega delovnega časa, ki ga je tožnik opravljal (popravilo okvarjenih strojev), opravljeno kot poseben delovni pogoj (opravljeno je bilo za preprečitev večje škode, šlo je za nujna in nepredvidljiva dela, število opravljenih nadur je bilo v okviru zakonskega limita, nadurno delo je bilo ustrezno urejeno v splošnih aktih delodajalca), se plačilo za to delo všteje v pokojninsko osnovo.
Ker vloga tožeče stranke vsebuje tako opravilno številko zadeve in datum izdaje sodbe zoper katero se vlaga „dopolnitev pritožbe“, kot tudi podpis pritožnice, je pritožbeno sodišče dolžno v okviru uradnega preizkusa preizkusiti sodbo sodišča prve stopnje v delu, s katerim pritožnica ni uspela.
klavzula o ekskluzivnosti – nepremičninsko posredovanje – pogodba o posredovanju – kršitev pogodbe
Tožena stranka je glede na sklenjeno vsebino ekskluzivne pogodbe ravnala v nasprotju z 10. členom, saj je v času, ko je ekskluzivna pogodba še veljala, obe nepremičnini (dvojček) prodajala sama.
umik tožbe – soglasje k umiku tožbe – potrebnost stroškov
Pravne posledice neodgovora na umik tožbe so enake, kot v primeru izrecnega, z vlogo naznanjenega soglasja tožene stranke k umiku tožbe. To pa pomeni, da posebna vloga o soglasju k umiku ni potrebna, s tem pa za pravdo tudi ne stroški take vloge, zlasti zato, ker je ugovorne stroške tožena stranka priglasila že v samem ugovoru zoper izdani izvršilni sklep.
disciplinska odgovornost – odklonitev dela – denarna kazen
Tožniku je bil zaradi odklonitve dela zamenjave vlagalne glave nezakonito izrečen disciplinski ukrep denarne kazni, ker omenjeno delo ni sodilo med njegove delovne zadolžitve.
URS člen 22. OZ člen 131. ZPP člen 286b, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 350.
spor majhne vrednosti - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravice do sodnega varstva – kršitev pravice do kontradiktornosti – pravočasno uveljavljanje kršitve
Sodišče prve stopnje je dokazni predlog s postavitvijo izvedenca vrtnarske stroke neutemeljeno zavrnilo, s čimer je storilo kršitev v smeri 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Vendar pa pritožnik te kršitve v skladu z določilom 1. odstavka 286.b člena ZPP ni pravočasno uveljavljal, zato je pritožbeno sodišče ne more upoštevati.
ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 365, 365-3. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 8.
Ker sklep nima razlogov o potrebnosti stroškov za plačilo dela izvršitelju, mora pritožbeno sodišče ugoditi pritožbi in sklep razveljaviti ter vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek.
ZDR člen 87, 87/2, 204, 204/3. ZPP člen 274, 360, 360/1.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok za vložitev tožbe – vročanje
Pritožbeno sodišče se ni dolžno opredeliti do vsebinskih ugovorov v zvezi s podano odpovedjo s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ker je bila tožba za ugotovitev nezakonitosti odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi zaradi zamude prekluzivnega roka zavržena.
Nestrinjanje pritožnika z izvedenskim (dopolnilnim) mnenjem in njegova ocena, da so bile opravljene meritve nepotrebne, ni pravno upošteven razlog za odklanjanje plačila izvedenine.