CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068121
ZPP člen 286.
vmesna sodba – pravočasnost trditev – bistvena kršitev postopka – prometna nezgoda - škoda povzročena z neznanim motornim vozilom
Tožnik je v tožbi ponudil zadostno trditveno podlago za odgovornost tožene stranke, ki odgovarja za škodo, ki jo povzroči neznano motorno vozilo, kot tudi za škodo, ki jo povzroči vozilo s tujo registracijo.
Obveznost plačila pogodbene kazni sicer glede na njen namen ni ekvivalent pogodbene obveznosti, vendar pa to ne more pomeni, da v posameznih konkretnih primerih, upoštevajoč pri tem vrednost in pomen predmeta obveznosti, pogodbena kazen ne bi mogla biti enaka vrednosti pogodbene izpolnitve, če je s tem njen namen dosežen.
povrnitev nepremoženjske škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – objava opravičila – dokazno breme – odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tožena stranka je tista, ki se svoje odgovornosti lahko razbremeni tako, da dokaže, da je objavljena vsebina resnična oziroma da je imela vsaj utemeljen razlog verjeti v resničnost objavljenega.
Pri presoji vprašanja resničnosti se kaže kot odločilen tudi kontekst podanih izjav.
zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj – pobotni ugovor – neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj
Tožnik je bil upravičen terjati povrnitev vlaganj potem, ko teh vlaganj zaradi izgube posesti nad poslovnim prostorom ni več sam uporabljal. S tem trenutkom je prišlo do zatrjevane neupravičene obogatitve toženke in od tedaj je pričel teči petletni zastaralni rok.
tožbo na ugotovitev zapadlosti terjatve, ki izhaja iz sodne poravnave - začasna odredba - zapadlost terjatve – sodna poravnava – izvršljiva sodna poravnava – subjektivna nevarnost
Ni zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, temveč je potrebno izkazati za verjetna konkretna dolžnikova ravnanja ali opustitve, ki jih ta zavestno opravi oziroma opusti zaradi ogrozitve izpolnitve upnikove terjatve.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stečajni dolžnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks, ker je s svojo dejavnostjo že prenehal oziroma bo prenehal do konca stečajnega postopka. Tudi stečajni dolžnik posluje oziroma opravlja dejavnost, ki je v tem, da se vnovčuje stečajna masa z namenom, da se poplačajo upniki. V primeru, da stečajni dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi, je lahko takšno poslovanje zaradi plačila sodne takse ogroženo.
zaznamba sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – presoja pravnomočnosti s strani pritožbenega sodišča
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče zemljiškoknjižnemu sodišču vroči šele, ko postane pravnomočen. Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku.
dedna pravica – izpodbijanje dedne pravice – sporazum o trajnem prenehanju življenjske skupnosti
Pritrditi je pritožbi, da pravni pojem sporazum o trajnem prenehanju življenjske skupnosti ne pomeni, da morata zakonca skleniti kakšen poseben sporazum (sporazum kot pogodbo), ampak zadošča njuna obojestranska volja za trajno prenehanje njune življenjske skupnosti, ki je lahko, in tudi je največkrat dejansko izražena s konkludentnimi dejanji.
predlaganje dokazov – prekluzija dokaznega predloga za zaslišanje priče – pravočasnost dokaznega predloga – nadomestitev dokaznega predloga za zaslišanje priče s predlogom za zaslišanje druge priče
Sodišče tudi ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče A. H., ki ga je tožeča stranka predlagala po prvem naroku za glavno obravnavo. Spoznanje tožeče stranke, da predlagana priča F. K. najbrž ne bo izpovedovala ničesar v korist tožeče stranke, tožečo stranko ne opravičuje, da umakne predlog za zaslišanje takšne priče in namesto nje predlaga zaslišanje druge.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0067585
SPZ člen 39, 41, 42, 66, 66/3. OZ člen 198. ZDen člen 78, 78/2.
neupravičena pridobitev – verzija – solastnina – pravice solastnikov – poseg v lastninsko pravico – aktivna legitimacija solastnikov za terjatev uporabnine
Tožena stranka namreč v nobenem primeru ni upravičena v svojo korist in v breme tožečih strank brezplačno uporabljati solastnino tožečih strank.
Ker se je solastninska pravica pridobivala avtomatično na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, je treba pravico do uporabnine presojati tudi skozi prizmo 3. odstavka 66. člena SPZ, po kateri vsak solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. To pa pomeni, da je sam aktivno legitimiran tudi za uveljavljanje denarnih zahtevkov, kolikor se ti nanašajo na uporabo stvari, ki je v njegovi solasti.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – predložitev izvirnika pogodbe
Iz tožničinih navedb v predlogu za začasno odredbo ni niti s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali precej otežena. Tožnica namreč šele v pritožbi zatrjuje, da želi s predložitvijo originalne pogodbe zavarovati svoje pravice iz pogodbe (vknjižba preužitka v zemljiški knjigi) ter da bo ob vzpostavitvi etažne lastnine v zemljiški knjigi toženka lahko vpisala lastninsko pravico na stanovanju v svojo korist in razpolagala s spornim stanovanjem proti volji tožnice.
STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065627
SPZ člen 153, 154. ZPP člen 180, 343, 343/1, 343/3, 336. ZPPSL člen 103.
zavarovanje tujega dolga – hipotekarna tožba - obstoj s hipoteko zavarovane terjatve – akcesornost zastavne pravice – stečaj samostojnega podjetnika posameznika – sklepčnost tožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožbe
V hipotekarni tožbi mora tožnik zatrjevati obstoj zavarovane terjatve. Če iz tožbenih trditev sledi, da s hipoteko zavarovana terjatev ne obstoji, tožba ni sklepčna. Tako tožbo je treba zavrniti, kljub temu, da po zemljiškoknjižnih podatkih hipoteka formalno še obstoji, saj materialne podlage za njen obstoj ni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068082
ZOZP člen 15. OZ člen 925.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - zavarovanje traktorja - škoda kot posledica obratovanja traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - obseg zavarovalnega kritja
Obvezno zavarovanje v prometu in na to zavarovanje vezano zavarovanje AO-plus se ne razširja na primere, ko vozilo, ki lahko opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 124, 148. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
izvršba na nepremičnine - zaznamba izvršbe – sklep o izvršbi
Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine, izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca, morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neobstoja služnosti, saj ne zatrjujejo, da je (že ustanovljena) služnost prenehala. Sporna je le vsebina služnosti. Vprašanje, kaj dogovorjena služnost obsega, pa je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o ne(utemeljenosti) dajatvenega zahtevka, s katerim bi se tožencu prepovedala vožnja preko služečega zemljišča tudi z vozili za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti. Cilj, torej prepoved takšnih voženj, tožniki lahko dosežejo z dajatveno tožbo, zato nimajo pravnega interesa za tožbo, s katero zahtevajo ugotovitev, da ne obstoji stvarna služnost voženj preko služečega zemljišča za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti, ki se izvršuje na gospodujočem zemljišču.
O že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati, če v pravnem položaju pravdnih strank niso nastale nobene spremembe.
škoda - povečana količina talnih in meteornih vod – zastaranje odškodninskega zahtevka – zastaranje sukcesivno nastajajoče bodoče premoženjske škode - dodatna škoda
Zastaranje sukcesivno nastajajoče bodoče premoženjske škode začne teči, ko tožnik zve za to škodo in jo lahko uveljavlja.
Ustrezna skrbnost oškodovanca predpostavlja tudi ugotovitev vzrokov za nastajanje škode in posledično ugotovitev odgovornih oseb. Zgolj kasneje angažirani sodni izvedenec zastaralnega roka ne more podaljšati.