začasna odredba – prodaja kmetijskega zemljišča – pogoji za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve kmetijskega zemljišča
Za izdajo začasne odredbe ne zadostuje splošna in povsem nekonkretizirana trditev, da utegneta toženki sporno zemljišče prodati tretji osebi, brez vednosti tožnika, temu pa bo zato nastala težko nadomestljiva škoda. Upoštevati je namreč potrebno tudi, da gre za prodajo kmetijskega zemljišča, po strogih obličnostnih določilih ZKZ, ki praktično onemogočajo prodajo konkretnih kmetijskih zemljišč brez vednosti tožnika.
povrnitev nepremoženjske škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – objava opravičila – dokazno breme – odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tožena stranka je tista, ki se svoje odgovornosti lahko razbremeni tako, da dokaže, da je objavljena vsebina resnična oziroma da je imela vsaj utemeljen razlog verjeti v resničnost objavljenega.
Pri presoji vprašanja resničnosti se kaže kot odločilen tudi kontekst podanih izjav.
zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj – pobotni ugovor – neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj
Tožnik je bil upravičen terjati povrnitev vlaganj potem, ko teh vlaganj zaradi izgube posesti nad poslovnim prostorom ni več sam uporabljal. S tem trenutkom je prišlo do zatrjevane neupravičene obogatitve toženke in od tedaj je pričel teči petletni zastaralni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068130
ZPP člen 287. OZ člen 183.
dokazni sklep – zavrnitev dokaznega predloga – nepotrebni dokazi – nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe - očitek storitve kaznivega dejanja
Sodišče na dokazni sklep ni vezano. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
Očitek storitve kaznivega dejanja v naši družbi, ki ni resničen (ugotovitve prvega sodišča, da gre za neresnično izjavo, toženec v pritožbi ne izpodbija), posega v ugled prizadetega. Takšna izjava ne predstavlja običajne norme obnašanja in dobrih običajev, ki vladajo v določenih kulturnih sredinah.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060714
ZZZDR člen 7, 7/1, 113, 113/3, 213. ZPP člen 78, 339, 339/2, 339/2-14.
kolizija interesov – razmerje med staršema in otrokom – postavitev začasnega zastopnika – kolizijski skrbnik
Spor o izvrševanju roditeljske pravice ni spor, ki bi ga razreševal CSD s postavitvijo posebnega skrbnika skladno z določilom 213. člena ZZZDR. Ta člen predvideva postavitev skrbnika za primere, kadar pride do spora med otrokom in starši za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju.
Postavitev kolizijskega skrbnika je potrebna, kadar roditelj ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otrok.
Za izključitev objektivne odgovornosti po 153. členu OZ ne zadošča le to, da gre dejanje, ki je neposredno pripeljalo do poškodbe, pripisati oškodovancu in da je le-to bilo prepovedano, temveč mora biti dejanje tudi neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje oškodovanca mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti – vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve
Pravni interes za ugotovitev ničnosti civilnih pravnih aktov je podan, čim razpolaganje vpliva ali bi lahko vplivalo na vrnitev oziroma obliko vrnitve v denacionalizacijskem postopku, pri čemer sodišče ne odloča o tem ali obstajajo pogoji za vrnitev premoženja v naravi temveč ali zgolj načelno obstaja takšna možnost, ta pa obstaja z vložitvijo ustreznega denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev v naravi - vse dokler ni v denacionalizacijskem postopku drugače odločeno ali dokler denacionalizacijski upravičenec ne spremeni zahtevka za vrnitev v naravi v odškodninski zahtevek.
Za upravni organ, ki vodi denacionalizacijski postopek, predstavlja razrešitev vprašanja, ali gre za nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, predhodno vprašanje za odločitev o tem, ali obstajajo ovire za vračanje glede premoženja, ki je bilo predmet nedopustnega razpolaganja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068121
ZPP člen 286.
vmesna sodba – pravočasnost trditev – bistvena kršitev postopka – prometna nezgoda - škoda povzročena z neznanim motornim vozilom
Tožnik je v tožbi ponudil zadostno trditveno podlago za odgovornost tožene stranke, ki odgovarja za škodo, ki jo povzroči neznano motorno vozilo, kot tudi za škodo, ki jo povzroči vozilo s tujo registracijo.
tožbo na ugotovitev zapadlosti terjatve, ki izhaja iz sodne poravnave - začasna odredba - zapadlost terjatve – sodna poravnava – izvršljiva sodna poravnava – subjektivna nevarnost
Ni zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, temveč je potrebno izkazati za verjetna konkretna dolžnikova ravnanja ali opustitve, ki jih ta zavestno opravi oziroma opusti zaradi ogrozitve izpolnitve upnikove terjatve.
Kršitve določb postopka je potrebno uveljavljati takoj pred sodiščem prve stopnje, ker jih sicer pozneje, niti v pravnih sredstvih ni več mogoče uveljavljati.
škoda - povečana količina talnih in meteornih vod – zastaranje odškodninskega zahtevka – zastaranje sukcesivno nastajajoče bodoče premoženjske škode - dodatna škoda
Zastaranje sukcesivno nastajajoče bodoče premoženjske škode začne teči, ko tožnik zve za to škodo in jo lahko uveljavlja.
Ustrezna skrbnost oškodovanca predpostavlja tudi ugotovitev vzrokov za nastajanje škode in posledično ugotovitev odgovornih oseb. Zgolj kasneje angažirani sodni izvedenec zastaralnega roka ne more podaljšati.
odgovornost države – protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - povrnitev škode – nedopustno ravnanje
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Ker poseben zakon v zvezi z odgovornostjo navedenih organov ni bil sprejet, je sodna praksa sprejela stališče, da se v zvezi s pravico do povračila škode v takšnih primerih uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika, ki opredeljuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca, morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neobstoja služnosti, saj ne zatrjujejo, da je (že ustanovljena) služnost prenehala. Sporna je le vsebina služnosti. Vprašanje, kaj dogovorjena služnost obsega, pa je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o ne(utemeljenosti) dajatvenega zahtevka, s katerim bi se tožencu prepovedala vožnja preko služečega zemljišča tudi z vozili za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti. Cilj, torej prepoved takšnih voženj, tožniki lahko dosežejo z dajatveno tožbo, zato nimajo pravnega interesa za tožbo, s katero zahtevajo ugotovitev, da ne obstoji stvarna služnost voženj preko služečega zemljišča za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti, ki se izvršuje na gospodujočem zemljišču.
O že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati, če v pravnem položaju pravdnih strank niso nastale nobene spremembe.
ugotovitvena tožba – pogoji za vložitev ugotovitvene tožbe – ničnost pogodbe – zainteresirana oseba - zavarovanje dokazov pred pravdo
Zgolj možnost, da bo nekoč lahko postala dedinja po prvotožencu, tožeči stranki ne daje položaja zainteresirane osebe po 92. členu OZ, kakor tudi ne pravnega interesa v smislu določbe drugega odstavka 181. člena ZPP. Pravica, kateri naj ugotovitvena tožba nudi pravno varstvo, mora že obstajati. Tožnica utemeljuje pravni interes tudi z bojaznijo, da po smrti očeta ne bo mogoče izvesti odločilnega dokaza, ki bi potrdil, da je pogodba nična. Na podlagi prvega odstavka 264. člena ZPP tožnica lahko predlaga zavarovanje dokazov, ni pa to dopusten razlog za vložitev ugotovitvene tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068063
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179.
zamudna sodba – nasprotje med dejstvi in predloženimi dokazi – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – okrnitev osebnostne pravice
Vsak udarec s pestjo v predelu čela nad očesom in podana grožnja nima sama po sebi narave podcenjevanja, izgube ugleda, časti ali svobode in drugih osebnostnih pravic. Takšne posledice tudi ne izhajajo iz dokazov, katere je predložil sam tožnik.
Služnost je treba izvrševati obzirno. Ob reševanju zahtevka za prenehanje služnosti je zato treba upoštevati prej navedeno pravilo. To pravilo izpostavlja ravnovesje v koliziji med lastninsko pravico na eni ter služnostno pravico na drugi strani. V okviru zahtevka za ukinitev služnosti lahko sodišče upoštevanje navedeno materialnopravno podlago služnost tudi zgolj utesni.
Med pozitivno ugotovitveno tožbo (da služnost obstaja) in negativno ugotovitveno tožbo (da služnost ne obstaja) ni popolne identitete. Odločitev o tem, da služnost obstaja, ima namreč še ta pomen, da sodba predstavlja listino, na podlagi, katere bo svojo pravico lahko vpisal v zemljiško knjigo in tako tudi proti tretjim zavaroval svoj pravni položaj. V tem je njen presežek v razmerju do negativne ugotovitve.
ZPP člen 191, 191/2, 365, 365-3, 421, 421/4. ZZZDR člen 105, 105/2. ZNP člen 37.
pravdni postopek – nepravdni postopek – varstvo in vzgoja otrok
Predlog za zaupanje mld. otroka v varstvo in vzgojo drugi osebi bi moralo sodišče obravnavati kot tožbo, oziroma o njem odločiti kot o tožbenem zahtevku v pravdnem postopku. Podlaga takšnemu zahtevku je določba 4. odstavka 421. člena ZPP. Okoliščina, da je bilo v nepravdnem postopku odločeno o stvari, ki bi se morala reševati po pravilih pravdnega postopka, je razlog za razveljavitev takšne odločitve le v primeru, če je nepravdno sodišče pri tem zagrešilo katero od bistvenih kršitev določb postopka.