Sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj izpovedbi tožeče stranke ne sledi in zakaj slednja v pravdi ni ponudila takih dokazov, ki bi na potrebni stopnji materialne resnice dopuščali drugačno sklepanje. V skladu s 7. členom ZPP morajo namreč stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahteve in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo.
Logična je razlaga prvostopenjskega sodišča, da je malo verjetno, da bi tožena stranka v primeru, da bi prostovoljno izročila komplet ključev za avtodom tožeči stranki in ji dovolila, da avtodom tudi odpelje, naslednji dan podala kazensko ovadbo zaradi tatvine vozila, nekaj mesecev kasneje pa novinarju omogočila, da je obravnavani primer objavil v časopisu. Sodišče tako pravilno meni, da prav ta dejanja tožene stranke kažejo na to, da na njeni strani ni bilo podane pogodbene volje za razvezo menjalne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060714
ZZZDR člen 7, 7/1, 113, 113/3, 213. ZPP člen 78, 339, 339/2, 339/2-14.
kolizija interesov – razmerje med staršema in otrokom – postavitev začasnega zastopnika – kolizijski skrbnik
Spor o izvrševanju roditeljske pravice ni spor, ki bi ga razreševal CSD s postavitvijo posebnega skrbnika skladno z določilom 213. člena ZZZDR. Ta člen predvideva postavitev skrbnika za primere, kadar pride do spora med otrokom in starši za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju.
Postavitev kolizijskega skrbnika je potrebna, kadar roditelj ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otrok.
Za izključitev objektivne odgovornosti po 153. členu OZ ne zadošča le to, da gre dejanje, ki je neposredno pripeljalo do poškodbe, pripisati oškodovancu in da je le-to bilo prepovedano, temveč mora biti dejanje tudi neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje oškodovanca mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi.
zaznamba sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi – presoja pravnomočnosti s strani pritožbenega sodišča
Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine izvršilno sodišče zemljiškoknjižnemu sodišču vroči šele, ko postane pravnomočen. Pritožbeno sodišče v zemljiškoknjižnem postopku ne sme presojati (ne)pravilnosti pravnega dejstva pravnomočnosti, ki se ugotavlja s potrdilom o pravnomočnosti na sklepu o izvršbi, ki ga je izdalo sodišče v izvršilnem postopku.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – stroški postopka
Dejstvo, da pritožnik ni vložil tožbe, na katero je bil napoten, res ne pomeni, da je njegov zahtevek izmišljen, je pa v celoti neizkazan in je povzročil, da je morala dedinja na njegove navedbe odgovarjati, zaradi česar je pooblastila odvetnico kot prava veščo osebo in so ji nastali stroški.
Tožnica s podrejenim tožbenim zahtevkom zahteva odstranitev žične ograje na tistem predelu, kjer pot v naravi sploh ne poteka, kar pomeni, da iz njenih trditev ne izhaja zatrjevana posledica oziroma utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožba zato ni sklepčna. Vprašanje sklepčnosti tožbe je vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061496
ZZZDR člen 123. ZPP člen 414.
navajanje novot v sporu med starši in otroki
V pravdnem postopku je mogoče navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, saj sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Sodišče sodi o tedaj obstoječih pravnih razmerjih, ne pa o bodočih
načelo formalnosti - zaznamba sklepa po uradni dolžnosti
Listine spisa potrjujejo, da je sodišče prve stopnje v postopku dovolitve zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke postopalo pravilno in zakonito v skladu z določbami, ki predpisujejo tovrsten postopek. Po 2. odst. 9. člena ZZK-1 so vpisi namreč dovoljeni le proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.
tožbo na ugotovitev zapadlosti terjatve, ki izhaja iz sodne poravnave - začasna odredba - zapadlost terjatve – sodna poravnava – izvršljiva sodna poravnava – subjektivna nevarnost
Ni zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, temveč je potrebno izkazati za verjetna konkretna dolžnikova ravnanja ali opustitve, ki jih ta zavestno opravi oziroma opusti zaradi ogrozitve izpolnitve upnikove terjatve.
Kršitve določb postopka je potrebno uveljavljati takoj pred sodiščem prve stopnje, ker jih sicer pozneje, niti v pravnih sredstvih ni več mogoče uveljavljati.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – predložitev izvirnika pogodbe
Iz tožničinih navedb v predlogu za začasno odredbo ni niti s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali precej otežena. Tožnica namreč šele v pritožbi zatrjuje, da želi s predložitvijo originalne pogodbe zavarovati svoje pravice iz pogodbe (vknjižba preužitka v zemljiški knjigi) ter da bo ob vzpostavitvi etažne lastnine v zemljiški knjigi toženka lahko vpisala lastninsko pravico na stanovanju v svojo korist in razpolagala s spornim stanovanjem proti volji tožnice.
kršitev pravic osebnosti – objava fotografije – pravica do obveščenosti
Oškodovancu gre denarna odškodnina samo, če zatrjuje in tudi dokaže, da je zaradi posega trpel duševne bolečine. Te se ne predpostavljajo že same po seb. Treba jih je dokazati, pri tem pa je najprimernejši dokaz za presojo duševnega trpljenja prav zaslišanje stranke, saj je za določitev denarne odškodnine ključno osebno dojemanje oškodovanca.
Varstvo osebnostnih pravic upodobljene osebe ni absolutno. Poseg v lastno podobo lahko opravičuje drug interes oz. druga pravica, v obravnavanem primeru pravica do obveščenosti, ki je le druga plat oz. zrcalna podoba pravice svobode izražanja. Sodišče bi zato moralo opraviti vrednostno tehtanje, ki naj pokaže, ali je v luči vseh okoliščin konkretnega primera izvrševanje ene pravice prekomerno poseglo v izvrševanje druge.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev dolžnega ravnanja – nastanek poškodbe v zvezi z delom – delovno okolje – službena zabava
Dejstvo je, da je šlo za službeni družabni dogodek, na katerem je tožnica lobirala in se družila s poslovnimi partnerji delodajalca, zadostuje za opredelitev konkretnega škodnega dogodka (padca tožnice na mokrih tleh), kot nesreče v zvezi z delom.
D
elodajalec je bil le povabljenec na zabavi, kot tak pa ni bil dolžan skrbeti za red in čiščenje tal v klubu, pa čeprav so morebiti tla polili njegovi zaposleni. Delodajalec mora sicer poskrbeti za varno delovno okolje, vendar pa klub ni bil delovno okolje tožničinega delodajalca, saj ni bil pod njegovim nadzorstvom, prav zato, ker ni bil njegov lastnik niti organizator zabave.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0065623
ZLNDL člen 1, 1/1, 2. ZPN člen 1. ZD člen 132. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 150, 150/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – menjalna pogodba v sistemu družbene lastnine – nepremičnine – ipso iure dedovanje – lastninska tožba
Pogoj za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL je s pridobitnim naslovom utemeljeno upravičenje, zato oseba, v korist katere je bila pravica uporabe vpisana, ni nujno tudi upravičenec do lastninske pravice po tem zakonu.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stečajni dolžnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks, ker je s svojo dejavnostjo že prenehal oziroma bo prenehal do konca stečajnega postopka. Tudi stečajni dolžnik posluje oziroma opravlja dejavnost, ki je v tem, da se vnovčuje stečajna masa z namenom, da se poplačajo upniki. V primeru, da stečajni dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi, je lahko takšno poslovanje zaradi plačila sodne takse ogroženo.
OZ člen 131. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 56.
odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost – hoja po stopnicah
Hoja po stopnicah pomeni vsakodnevno aktivnost, zato ne pomeni nevarne dejavnosti, same stopnice pa tudi ne nevarne stvari. Naloga delodajalca je, da zagotovi varne pogoje dela, zato mora v tej smeri ravnati skrbno. Skrbnost pa ne pomeni le ravnanja v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, pač pa tudi preventivno ravnanje in ukrepanje, da se na mestih, kjer je pričakovati večjo možnost nastanka poškodbe, ukrene vse potrebno za preprečitev te škode.