STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0067585
SPZ člen 39, 41, 42, 66, 66/3. OZ člen 198. ZDen člen 78, 78/2.
neupravičena pridobitev – verzija – solastnina – pravice solastnikov – poseg v lastninsko pravico – aktivna legitimacija solastnikov za terjatev uporabnine
Tožena stranka namreč v nobenem primeru ni upravičena v svojo korist in v breme tožečih strank brezplačno uporabljati solastnino tožečih strank.
Ker se je solastninska pravica pridobivala avtomatično na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, je treba pravico do uporabnine presojati tudi skozi prizmo 3. odstavka 66. člena SPZ, po kateri vsak solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. To pa pomeni, da je sam aktivno legitimiran tudi za uveljavljanje denarnih zahtevkov, kolikor se ti nanašajo na uporabo stvari, ki je v njegovi solasti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061438
ZPP člen 8, 227. UZITUL člen 19, 22b, 22b/3.
jamstvo SFRJ za devizne vloge - devizna sredstva na deviznih hranilnih vlogah pri podružnicah LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ – dvom v verodostojnost listine
Slovenija je prevzela jamstvo zgolj za tiste devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, ki so bile vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije in za katere je do uveljavitve UZITUL, tj. 25. 6. 1991, jamčila SFRJ (in sicer po stanju na isti dan).
Goli dvom v verodostojnost listine ne predstavlja pravno odločilnega dejstva v postopku. Takšno dejstvo lahko predstavljajo zgolj zatrjevane okoliščine, ki substancirajo trditev o neverodostojnosti listine. Četudi takšne zatrjevane okoliščine morebiti predstavljajo negativno dejstvo, pa mora stranka zanje podati dokazno ponudbo s predlogom za predložitev listine, ki je pri nasprotni stranki, v smislu 227. člena ZPP.
Obveznost plačila pogodbene kazni sicer glede na njen namen ni ekvivalent pogodbene obveznosti, vendar pa to ne more pomeni, da v posameznih konkretnih primerih, upoštevajoč pri tem vrednost in pomen predmeta obveznosti, pogodbena kazen ne bi mogla biti enaka vrednosti pogodbene izpolnitve, če je s tem njen namen dosežen.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stečajni dolžnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks, ker je s svojo dejavnostjo že prenehal oziroma bo prenehal do konca stečajnega postopka. Tudi stečajni dolžnik posluje oziroma opravlja dejavnost, ki je v tem, da se vnovčuje stečajna masa z namenom, da se poplačajo upniki. V primeru, da stečajni dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi, je lahko takšno poslovanje zaradi plačila sodne takse ogroženo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068130
ZPP člen 287. OZ člen 183.
dokazni sklep – zavrnitev dokaznega predloga – nepotrebni dokazi – nepremoženjska škoda zaradi okrnitve ugleda in dobrega imena pravne osebe - očitek storitve kaznivega dejanja
Sodišče na dokazni sklep ni vezano. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so potrebni za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja.
Očitek storitve kaznivega dejanja v naši družbi, ki ni resničen (ugotovitve prvega sodišča, da gre za neresnično izjavo, toženec v pritožbi ne izpodbija), posega v ugled prizadetega. Takšna izjava ne predstavlja običajne norme obnašanja in dobrih običajev, ki vladajo v določenih kulturnih sredinah.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca, morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neobstoja služnosti, saj ne zatrjujejo, da je (že ustanovljena) služnost prenehala. Sporna je le vsebina služnosti. Vprašanje, kaj dogovorjena služnost obsega, pa je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o ne(utemeljenosti) dajatvenega zahtevka, s katerim bi se tožencu prepovedala vožnja preko služečega zemljišča tudi z vozili za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti. Cilj, torej prepoved takšnih voženj, tožniki lahko dosežejo z dajatveno tožbo, zato nimajo pravnega interesa za tožbo, s katero zahtevajo ugotovitev, da ne obstoji stvarna služnost voženj preko služečega zemljišča za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti, ki se izvršuje na gospodujočem zemljišču.
O že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati, če v pravnem položaju pravdnih strank niso nastale nobene spremembe.
dedna pravica – izpodbijanje dedne pravice – sporazum o trajnem prenehanju življenjske skupnosti
Pritrditi je pritožbi, da pravni pojem sporazum o trajnem prenehanju življenjske skupnosti ne pomeni, da morata zakonca skleniti kakšen poseben sporazum (sporazum kot pogodbo), ampak zadošča njuna obojestranska volja za trajno prenehanje njune življenjske skupnosti, ki je lahko, in tudi je največkrat dejansko izražena s konkludentnimi dejanji.
predlaganje dokazov – prekluzija dokaznega predloga za zaslišanje priče – pravočasnost dokaznega predloga – nadomestitev dokaznega predloga za zaslišanje priče s predlogom za zaslišanje druge priče
Sodišče tudi ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče A. H., ki ga je tožeča stranka predlagala po prvem naroku za glavno obravnavo. Spoznanje tožeče stranke, da predlagana priča F. K. najbrž ne bo izpovedovala ničesar v korist tožeče stranke, tožečo stranko ne opravičuje, da umakne predlog za zaslišanje takšne priče in namesto nje predlaga zaslišanje druge.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061496
ZZZDR člen 123. ZPP člen 414.
navajanje novot v sporu med starši in otroki
V pravdnem postopku je mogoče navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, saj sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Sodišče sodi o tedaj obstoječih pravnih razmerjih, ne pa o bodočih
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – stroški postopka
Dejstvo, da pritožnik ni vložil tožbe, na katero je bil napoten, res ne pomeni, da je njegov zahtevek izmišljen, je pa v celoti neizkazan in je povzročil, da je morala dedinja na njegove navedbe odgovarjati, zaradi česar je pooblastila odvetnico kot prava veščo osebo in so ji nastali stroški.
izpraznitev stanovanja – uporaba stanovanja brez pravne podlage
Sodišče je pravilno presodilo, da tožena stranka uporablja stanovanje brez pravnega naslova. Toženca namreč s tožečo stranko kot lastnikom stanovanja nista sklenila najemne pogodbe, do tega pa ni prišlo zaradi razlogov na strani tožeče stranke.
načelo formalnosti - zaznamba sklepa po uradni dolžnosti
Listine spisa potrjujejo, da je sodišče prve stopnje v postopku dovolitve zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke postopalo pravilno in zakonito v skladu z določbami, ki predpisujejo tovrsten postopek. Po 2. odst. 9. člena ZZK-1 so vpisi namreč dovoljeni le proti osebi, proti kateri učinkuje listina, ki je podlaga za vpis, in ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik pravice, na katero se vpis nanaša.
Tožnica s podrejenim tožbenim zahtevkom zahteva odstranitev žične ograje na tistem predelu, kjer pot v naravi sploh ne poteka, kar pomeni, da iz njenih trditev ne izhaja zatrjevana posledica oziroma utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožba zato ni sklepčna. Vprašanje sklepčnosti tožbe je vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067601
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
cesta – upravljalec ceste – odgovornost upravljalca ceste – odškodnina – sodba presenečenja – materialnoprocesno vodstvo
Sodišče prve stopnje se bo moralo opredeliti do vprašanja, ali je škoda nastala zaradi nepravilne gradnje dovozne poti ali zaradi neprimernega vzdrževanja in če bo odgovor pritrdilen, določno navesti, katero pravilo o gradnji oziroma vzdrževanju cest je bilo kršeno.
Stranke v sodnem postopku lahko pravico do izjave dejansko uresničujejo le, če jim je priznana pravica do informacije, to pa vsekakor niso le ugotovitve iz izvedenskega mnenja, ampak tudi jasne in nedvoumne navedbe nasprotne stranke. Kadar pa te vzbujajo dvom, je dolžnost sodišča, da jih razjasni in da stranke ustrezno dopolnijo navedbe in dokazne predloge.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev dolžnega ravnanja – nastanek poškodbe v zvezi z delom – delovno okolje – službena zabava
Dejstvo je, da je šlo za službeni družabni dogodek, na katerem je tožnica lobirala in se družila s poslovnimi partnerji delodajalca, zadostuje za opredelitev konkretnega škodnega dogodka (padca tožnice na mokrih tleh), kot nesreče v zvezi z delom.
D
elodajalec je bil le povabljenec na zabavi, kot tak pa ni bil dolžan skrbeti za red in čiščenje tal v klubu, pa čeprav so morebiti tla polili njegovi zaposleni. Delodajalec mora sicer poskrbeti za varno delovno okolje, vendar pa klub ni bil delovno okolje tožničinega delodajalca, saj ni bil pod njegovim nadzorstvom, prav zato, ker ni bil njegov lastnik niti organizator zabave.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti – vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve
Pravni interes za ugotovitev ničnosti civilnih pravnih aktov je podan, čim razpolaganje vpliva ali bi lahko vplivalo na vrnitev oziroma obliko vrnitve v denacionalizacijskem postopku, pri čemer sodišče ne odloča o tem ali obstajajo pogoji za vrnitev premoženja v naravi temveč ali zgolj načelno obstaja takšna možnost, ta pa obstaja z vložitvijo ustreznega denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev v naravi - vse dokler ni v denacionalizacijskem postopku drugače odločeno ali dokler denacionalizacijski upravičenec ne spremeni zahtevka za vrnitev v naravi v odškodninski zahtevek.
Za upravni organ, ki vodi denacionalizacijski postopek, predstavlja razrešitev vprašanja, ali gre za nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, predhodno vprašanje za odločitev o tem, ali obstajajo ovire za vračanje glede premoženja, ki je bilo predmet nedopustnega razpolaganja.