PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL0064440
ZIL-1 člen 47, 121. PES člen 234.
blagovna znamka – kršitev blagovne znamke – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – tranzit blaga – ponaredki – zaseg ponaredkov s strani carinskega urada – teritorialni učinek blagovne znamke – predhodno vprašanje – predhodno vprašanje države članice – Sodišče Evropskih skupnosti – intertemporalna pravila prava Evropske skupnosti
Ob ugotovljenem tranzitnem prometu spornega blaga preko ozemlja RS, bi tožeča stranka kršitev blagovne znamke, ki jo ima registrirano v RS, lahko utemeljevala samo na ta način, da bi zatrjevala in dokazala, da bo kljub tranzitnemu prometu preko RS prišlo do trženja tega blaga na samem območju Slovenije.
Okoliščina, ali bi tretjetožena stranka imela pravico tržiti sporno blago na območju ZRJ, zato ne more biti odločilna za presojo kršitve blagovne znamke tožeče stranke v RS. Tudi v kolikor bi se izkazale za resnične trditve tožeče stranke glede ničnosti blagovnih znamk tretjetožene stranke na območju ZRJ, bi nastopanje tretjetožene stranke na tem trgu pomenilo samo poseg v pravice tožeče stranke, ki ji gredo na tem teritoriju. Iz poseganja tretjetožene stranke v te pravice tožeče stranke, pa ni mogoče sklepati tudi na kršitve blagovne znamke tožeče stranke na območju RS.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL0062196
URS člen 155. ZOR člen 376, 376/1. ZIL člen 94. ZFPPod člen 27.
kršitev patenta – škoda v obliki izgubljenega dobička – nadaljevanje postopka po izbrisu družbe iz sodnega registra – univerzalno pravno nasledstvo družbenika – licenčna pogodba – zastaranje odškodninskega zahtevka – prepoved retroaktivne veljave zakonov
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka s pravnim naslednikom družbe T. je toženec prejel 29. aprila 2003, vendar proti njemu ni vložil pritožbe. Že zato, ker je ta sklep postal pravnomočen, se s pritožbenim zatrjevanjem, da nikoli ni privolil v prevzem pravde, ne more razbremeniti posledic univerzalnega pravnega nasledstva po prvotno toženi družbi T..
Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, če se pravice zmanjšajo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi take zakonske spremembe.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150. ZPP člen 318.
nesreča pri delu – odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – krivdna odgovornost – zamudna sodba – odgovor na tožbo
Ker tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, se štejejo za resnične tožbene navedbe, da delo, ki ga je tožnik opravljal pri toženi stranki in pri katerem se je poškodoval, predstavlja delo s povečano nevarnostjo, za katerega je tožena stranka objektivno odgovorna, kot tudi, da tožena stranka tožniku ni zagotovila primerne in ustrezne lestve, zaradi česar je krivdno odgovorna za nastalo škodo.
subjektivne meje pravnomočnosti - učinkovanje sodne odločbe med strankami – načelo kontradiktornosti – spor majhne vrednosti
Sodna odločba učinkuje med strankama (inter partes) in tudi pravnomočnost se nanaša nanje. Le s tako razlago pravnomočnosti je zagotovljena kontradiktornost, ki je temeljno pravilo pravdnega postopka.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – čas trajanja
Ker tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, temveč kot brezposelna oseba, tega obdobja ni mogoče upoštevati v čas zavarovanja za odločitev o trajanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064364
URS člen 23, 23/1. ZGD-1 člen 592, 636, 636/2. ZPP člen 2, 2/2, 18, 18/2, 18/3, 21, 108, 108/1. ZNP člen 17.
sodno varstvo – nerazumljiva vloga – zavrženje tožbe – vrsta sodnega postopka – zavarovanje upnikov – pripojitev in razdružitev družbe
Sodišče ne sme odreči sodnega varstva takrat, kadar stranka sodno varstvo svoje pravice uveljavlja pred nepristojnim sodiščem, ali se v svoji vlogi napačno sklicuje na postopkovna določila, ki naj bi jih sodišče uporabilo pri obravnavi predloga za uveljavljanje sodnega varstva.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – denarna odškodnina - valorizacija delnih plačil – ustaljena sodna praksa – obresti
Denarna odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se prisoja le izjemoma - kadar je zmanjšanje aktivnosti močnejše intenzivnosti, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Tako stališče je v sodni praksi ustaljeno.
ugotovitvena tožba – pogoji za vložitev ugotovitvene tožbe – ničnost pogodbe – zainteresirana oseba - zavarovanje dokazov pred pravdo
Zgolj možnost, da bo nekoč lahko postala dedinja po prvotožencu, tožeči stranki ne daje položaja zainteresirane osebe po 92. členu OZ, kakor tudi ne pravnega interesa v smislu določbe drugega odstavka 181. člena ZPP. Pravica, kateri naj ugotovitvena tožba nudi pravno varstvo, mora že obstajati. Tožnica utemeljuje pravni interes tudi z bojaznijo, da po smrti očeta ne bo mogoče izvesti odločilnega dokaza, ki bi potrdil, da je pogodba nična. Na podlagi prvega odstavka 264. člena ZPP tožnica lahko predlaga zavarovanje dokazov, ni pa to dopusten razlog za vložitev ugotovitvene tožbe.
DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE
VSL0065623
ZLNDL člen 1, 1/1, 2. ZPN člen 1. ZD člen 132. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 150, 150/1.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – menjalna pogodba v sistemu družbene lastnine – nepremičnine – ipso iure dedovanje – lastninska tožba
Pogoj za pridobitev lastninske pravice po ZLNDL je s pridobitnim naslovom utemeljeno upravičenje, zato oseba, v korist katere je bila pravica uporabe vpisana, ni nujno tudi upravičenec do lastninske pravice po tem zakonu.
OBLIGACIJSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061438
ZPP člen 8, 227. UZITUL člen 19, 22b, 22b/3.
jamstvo SFRJ za devizne vloge - devizna sredstva na deviznih hranilnih vlogah pri podružnicah LB d.d. Ljubljana na ozemlju nekdanje SFRJ – dvom v verodostojnost listine
Slovenija je prevzela jamstvo zgolj za tiste devize na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah, ki so bile vložene v bankah na ozemlju Republike Slovenije in za katere je do uveljavitve UZITUL, tj. 25. 6. 1991, jamčila SFRJ (in sicer po stanju na isti dan).
Goli dvom v verodostojnost listine ne predstavlja pravno odločilnega dejstva v postopku. Takšno dejstvo lahko predstavljajo zgolj zatrjevane okoliščine, ki substancirajo trditev o neverodostojnosti listine. Četudi takšne zatrjevane okoliščine morebiti predstavljajo negativno dejstvo, pa mora stranka zanje podati dokazno ponudbo s predlogom za predložitev listine, ki je pri nasprotni stranki, v smislu 227. člena ZPP.
začasna odredba – prodaja kmetijskega zemljišča – pogoji za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve kmetijskega zemljišča
Za izdajo začasne odredbe ne zadostuje splošna in povsem nekonkretizirana trditev, da utegneta toženki sporno zemljišče prodati tretji osebi, brez vednosti tožnika, temu pa bo zato nastala težko nadomestljiva škoda. Upoštevati je namreč potrebno tudi, da gre za prodajo kmetijskega zemljišča, po strogih obličnostnih določilih ZKZ, ki praktično onemogočajo prodajo konkretnih kmetijskih zemljišč brez vednosti tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068127
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 299, 299/2.
trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Pritožnica je očitno zmotno prepričana, da bi moralo sodišče prve stopnje že na podlagi predložene dokumentacije (odškodninskega zahtevka z dne 31.8.2005 in pritožbe z dne 30.1.2006) priznati obresti od v tožbenem zahtevku uveljavljanih datumov. Dokazi trditev ne nadomeščajo, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je toženec v zamudi šele od prejema tožbe.
STVARNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DENACIONALIZACIJA
VSL0067585
SPZ člen 39, 41, 42, 66, 66/3. OZ člen 198. ZDen člen 78, 78/2.
neupravičena pridobitev – verzija – solastnina – pravice solastnikov – poseg v lastninsko pravico – aktivna legitimacija solastnikov za terjatev uporabnine
Tožena stranka namreč v nobenem primeru ni upravičena v svojo korist in v breme tožečih strank brezplačno uporabljati solastnino tožečih strank.
Ker se je solastninska pravica pridobivala avtomatično na podlagi pravnomočne odločbe o denacionalizaciji, je treba pravico do uporabnine presojati tudi skozi prizmo 3. odstavka 66. člena SPZ, po kateri vsak solastnik lahko razpolaga s svojo pravico brez soglasja drugih solastnikov. To pa pomeni, da je sam aktivno legitimiran tudi za uveljavljanje denarnih zahtevkov, kolikor se ti nanašajo na uporabo stvari, ki je v njegovi solasti.
škoda - povečana količina talnih in meteornih vod – zastaranje odškodninskega zahtevka – zastaranje sukcesivno nastajajoče bodoče premoženjske škode - dodatna škoda
Zastaranje sukcesivno nastajajoče bodoče premoženjske škode začne teči, ko tožnik zve za to škodo in jo lahko uveljavlja.
Ustrezna skrbnost oškodovanca predpostavlja tudi ugotovitev vzrokov za nastajanje škode in posledično ugotovitev odgovornih oseb. Zgolj kasneje angažirani sodni izvedenec zastaralnega roka ne more podaljšati.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka premoženje, hkrati pa, da tožena stranka ni izkazala, da tega premoženja ne more vnovčiti in plačati sodne takse. Tožeča stranka v predlogu za oprostitev sodne takse tudi ni pojasnila, kako bi bila zaradi plačila sodne takse ogrožena njena dejavnost.
STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065627
SPZ člen 153, 154. ZPP člen 180, 343, 343/1, 343/3, 336. ZPPSL člen 103.
zavarovanje tujega dolga – hipotekarna tožba - obstoj s hipoteko zavarovane terjatve – akcesornost zastavne pravice – stečaj samostojnega podjetnika posameznika – sklepčnost tožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožbe
V hipotekarni tožbi mora tožnik zatrjevati obstoj zavarovane terjatve. Če iz tožbenih trditev sledi, da s hipoteko zavarovana terjatev ne obstoji, tožba ni sklepčna. Tako tožbo je treba zavrniti, kljub temu, da po zemljiškoknjižnih podatkih hipoteka formalno še obstoji, saj materialne podlage za njen obstoj ni.
Sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj izpovedbi tožeče stranke ne sledi in zakaj slednja v pravdi ni ponudila takih dokazov, ki bi na potrebni stopnji materialne resnice dopuščali drugačno sklepanje. V skladu s 7. členom ZPP morajo namreč stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahteve in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo.
Logična je razlaga prvostopenjskega sodišča, da je malo verjetno, da bi tožena stranka v primeru, da bi prostovoljno izročila komplet ključev za avtodom tožeči stranki in ji dovolila, da avtodom tudi odpelje, naslednji dan podala kazensko ovadbo zaradi tatvine vozila, nekaj mesecev kasneje pa novinarju omogočila, da je obravnavani primer objavil v časopisu. Sodišče tako pravilno meni, da prav ta dejanja tožene stranke kažejo na to, da na njeni strani ni bilo podane pogodbene volje za razvezo menjalne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060714
ZZZDR člen 7, 7/1, 113, 113/3, 213. ZPP člen 78, 339, 339/2, 339/2-14.
kolizija interesov – razmerje med staršema in otrokom – postavitev začasnega zastopnika – kolizijski skrbnik
Spor o izvrševanju roditeljske pravice ni spor, ki bi ga razreševal CSD s postavitvijo posebnega skrbnika skladno z določilom 213. člena ZZZDR. Ta člen predvideva postavitev skrbnika za primere, kadar pride do spora med otrokom in starši za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju.
Postavitev kolizijskega skrbnika je potrebna, kadar roditelj ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otrok.
dedna pravica – izpodbijanje dedne pravice – sporazum o trajnem prenehanju življenjske skupnosti
Pritrditi je pritožbi, da pravni pojem sporazum o trajnem prenehanju življenjske skupnosti ne pomeni, da morata zakonca skleniti kakšen poseben sporazum (sporazum kot pogodbo), ampak zadošča njuna obojestranska volja za trajno prenehanje njune življenjske skupnosti, ki je lahko, in tudi je največkrat dejansko izražena s konkludentnimi dejanji.