PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066576
ZP-1 člen 69, 69/2, 115, 115/2, 163. ZVCP-1 člen 132.
odločanje višjega sodišča o pritožbi – pravica do obrambe – zaslišanje obdolženca – vabilo – opozorilo o prisilni privedbi – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Zgolj na podlagi zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti kot dokaza višje sodišče ne more spremeniti sodbe in obdolženca spoznati za odgovornega za prekršek po 11. odstavku 132. člena ZVCP-1, ker niso izpolnjeni pogoji za izdajo sodbe brez zaslišanja obdolženca.
vzorčni postopek – sprememba delodajalca – prevzem delavcev – začasni prevzem – sodelovanje sindikata
ZDR določa, da je treba sindikat prenosnika in sindikat prevzemnika obvestiti o datumu prenosa, o razlogih za prenos, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah ter predvidenih ukrepih za delavca, vendar pa je to obvestilo potrebno zaradi tega, da delodajalca dosežeta sporazum. V konkretnem primeru sta delodajalca tudi brez sindikata dosegla sporazum in med njima ni bilo nesoglasja glede prevzema delavcev, tako da opustitev zakonsko določene obveznosti na zakonitost spremembe delodajalca in posledično na pravice tožeče stranke ni vplivala.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – čas trajanja
Ker tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, temveč kot brezposelna oseba, tega obdobja ni mogoče upoštevati v čas zavarovanja za odločitev o trajanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
Škatlic „Citronska kislina.“ pa tožeča stranka v izreku ne opiše, pač pa iz zahtevka izhaja, da so te sestavni del sodbe. Tak zahtevek pa oceni pritožbenega sodišča ni določen. Na eni strani je možno škatlico, ki je predmet tožbenega zahtevka objektivno opisati glede popolnoma vsake najmanjše podrobnosti. Na drugi strani pa se ena škatlica „Citronska kislina,“ ki je npr. pravkar bila dana v promet, od druge, na kateri zaradi npr., poteka časa znaki niso več razločni, lahko zelo razlikuje.
krivdna odškodninska odgovornost delodajalca – opustitev dolžnega ravnanja – nastanek poškodbe v zvezi z delom – delovno okolje – službena zabava
Dejstvo je, da je šlo za službeni družabni dogodek, na katerem je tožnica lobirala in se družila s poslovnimi partnerji delodajalca, zadostuje za opredelitev konkretnega škodnega dogodka (padca tožnice na mokrih tleh), kot nesreče v zvezi z delom.
D
elodajalec je bil le povabljenec na zabavi, kot tak pa ni bil dolžan skrbeti za red in čiščenje tal v klubu, pa čeprav so morebiti tla polili njegovi zaposleni. Delodajalec mora sicer poskrbeti za varno delovno okolje, vendar pa klub ni bil delovno okolje tožničinega delodajalca, saj ni bil pod njegovim nadzorstvom, prav zato, ker ni bil njegov lastnik niti organizator zabave.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti – vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve
Pravni interes za ugotovitev ničnosti civilnih pravnih aktov je podan, čim razpolaganje vpliva ali bi lahko vplivalo na vrnitev oziroma obliko vrnitve v denacionalizacijskem postopku, pri čemer sodišče ne odloča o tem ali obstajajo pogoji za vrnitev premoženja v naravi temveč ali zgolj načelno obstaja takšna možnost, ta pa obstaja z vložitvijo ustreznega denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev v naravi - vse dokler ni v denacionalizacijskem postopku drugače odločeno ali dokler denacionalizacijski upravičenec ne spremeni zahtevka za vrnitev v naravi v odškodninski zahtevek.
Za upravni organ, ki vodi denacionalizacijski postopek, predstavlja razrešitev vprašanja, ali gre za nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, predhodno vprašanje za odločitev o tem, ali obstajajo ovire za vračanje glede premoženja, ki je bilo predmet nedopustnega razpolaganja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0068082
ZOZP člen 15. OZ člen 925.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) - zavarovanje traktorja - škoda kot posledica obratovanja traktorja - traktor kot delovni stroj oziroma pogonsko sredstvo - obseg zavarovalnega kritja
Obvezno zavarovanje v prometu in na to zavarovanje vezano zavarovanje AO-plus se ne razširja na primere, ko vozilo, ki lahko opravlja prevozno in delovno funkcijo, opravlja le delovno funkcijo.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 88, 124, 148. ZIZ člen 45, 45/2, 46, 46/1, 167.
izvršba na nepremičnine - zaznamba izvršbe – sklep o izvršbi
Zaznamba izvršbe je prvo izvršilno dejanje pri izvršbi na nepremičnine, izvršba pa se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.
tožbo na ugotovitev zapadlosti terjatve, ki izhaja iz sodne poravnave - začasna odredba - zapadlost terjatve – sodna poravnava – izvršljiva sodna poravnava – subjektivna nevarnost
Ni zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, temveč je potrebno izkazati za verjetna konkretna dolžnikova ravnanja ali opustitve, ki jih ta zavestno opravi oziroma opusti zaradi ogrozitve izpolnitve upnikove terjatve.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – denarna odškodnina - valorizacija delnih plačil – ustaljena sodna praksa – obresti
Denarna odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se prisoja le izjemoma - kadar je zmanjšanje aktivnosti močnejše intenzivnosti, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Tako stališče je v sodni praksi ustaljeno.
Obveznost plačila pogodbene kazni sicer glede na njen namen ni ekvivalent pogodbene obveznosti, vendar pa to ne more pomeni, da v posameznih konkretnih primerih, upoštevajoč pri tem vrednost in pomen predmeta obveznosti, pogodbena kazen ne bi mogla biti enaka vrednosti pogodbene izpolnitve, če je s tem njen namen dosežen.
STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065627
SPZ člen 153, 154. ZPP člen 180, 343, 343/1, 343/3, 336. ZPPSL člen 103.
zavarovanje tujega dolga – hipotekarna tožba - obstoj s hipoteko zavarovane terjatve – akcesornost zastavne pravice – stečaj samostojnega podjetnika posameznika – sklepčnost tožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožbe
V hipotekarni tožbi mora tožnik zatrjevati obstoj zavarovane terjatve. Če iz tožbenih trditev sledi, da s hipoteko zavarovana terjatev ne obstoji, tožba ni sklepčna. Tako tožbo je treba zavrniti, kljub temu, da po zemljiškoknjižnih podatkih hipoteka formalno še obstoji, saj materialne podlage za njen obstoj ni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068127
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 299, 299/2.
trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Pritožnica je očitno zmotno prepričana, da bi moralo sodišče prve stopnje že na podlagi predložene dokumentacije (odškodninskega zahtevka z dne 31.8.2005 in pritožbe z dne 30.1.2006) priznati obresti od v tožbenem zahtevku uveljavljanih datumov. Dokazi trditev ne nadomeščajo, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je toženec v zamudi šele od prejema tožbe.
Pri terjatvi, s katero upnik zahteva, da dolžnik od pogodbene kazni odvede zakonsko predpisane dajatve, gre za storitveno obveznost, torej za nedenarno obveznost ter za t.i. nenadomestno dejanje, saj ga lahko opravi le dolžnik.
Obveznost izplačila neto razlike pogodbene kazni predstavlja denarno obveznost, torej dajatveno obveznost, katere predmet je plačilo določene denarne vsote.
Ker gre za sredstvo izvršbe, izrek denarne kazni nima nekega samostojnega temelja, temveč je njen izrek odvisen od obstoja obveznosti iz izvršilnega naslova in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Sklep o izvršbi skupaj s predlogom predstavlja celoto, zato ni razloga, da bi sodišče v sklepu o izvršbi še posebej odločalo o predlogu za izrek denarne kazni. Ker je upnikovemu predlogu s sklepom v celoti ugodilo, je s tem hkrati upoštevalo navedeno sredstvo izvršbe, to pa je v predmetni zadevi izrek denarne kazni. Pri tem ne gre za izrek denarne kazni po 33. členu ZIZ, temveč za dovolitev izvršbe skladno s 226. členom ZIZ.
ugotovitvena tožba – pogoji za vložitev ugotovitvene tožbe – ničnost pogodbe – zainteresirana oseba - zavarovanje dokazov pred pravdo
Zgolj možnost, da bo nekoč lahko postala dedinja po prvotožencu, tožeči stranki ne daje položaja zainteresirane osebe po 92. členu OZ, kakor tudi ne pravnega interesa v smislu določbe drugega odstavka 181. člena ZPP. Pravica, kateri naj ugotovitvena tožba nudi pravno varstvo, mora že obstajati. Tožnica utemeljuje pravni interes tudi z bojaznijo, da po smrti očeta ne bo mogoče izvesti odločilnega dokaza, ki bi potrdil, da je pogodba nična. Na podlagi prvega odstavka 264. člena ZPP tožnica lahko predlaga zavarovanje dokazov, ni pa to dopusten razlog za vložitev ugotovitvene tožbe.