redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zakoniti zastopnik
Direktor tožene stranke je sicer pred podajo odpovedi podal izjavo o odstopu z vseh funkcij pri toženi stranki, torej tudi z mesta direktorja, vendar skupščina družbenikov te izjave ni sprejela, tako da je še naprej opravljal funkcijo direktorja. Kot tak je bil še naprej zakoniti zastopnik tožene stranke in je lahko tožniku zakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
verodostojna listina – prehod terjatve – cesijska pogodba
Računa, na katere se sklicuje upnik ne glasita nanj; pogodbe št. 3 pa ni mogoče šteti ne za javno listino, ne po zakonu overjeno listino in posledično ne gre za verodostojno listino v smislu 23. člena ZIZ, na podlagi katere bi bilo mogoče dovoliti izvršbo. Vse to pa pomeni, da bo moral upnik najprej v pravdi izposlovati izvršilni naslov zoper dolžnika in šele nato predlagati izvršbo.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 113, 113/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – škoda – prepoved opravljanja dela – nadaljevanje delovnega razmerja do konca odpovednega roka – posebno varstvo pred odpovedjo – predstavnik delavcev
Višina škode, ki je toženi stranki nastala zaradi ravnanja tožencev (opustitev nadzora nad delovanjem naprav reaktorja), ni bistvena, saj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delodajalca ni treba, da na podlagi kršitve za delodajalca sploh nastane škoda.
Četudi so tožniki še dva dni po storjeni kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja opravljali delo (ker jim tožena stranka za čas postopka odpovedi ni prepovedala opravljanja dela), to ne dokazuje, da niso bile podane okoliščine in interesi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – opozorilo na izpolnjevanje obveznosti – zagovor – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Zgolj kršitev v zvezi s pripravljanjem poročil sama po sebi sicer ne predstavlja utemeljenega razloga za odpoved, ker pa je dokazanih kršitev več, ker so se ponavljale in ker tožnik svojega odnosa do delovnih obveznosti kljub opozorilom ni spremenil, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga zakonita.
ZPP člen 1. Odlok o ustanovitvi Notranjsko kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna člen 28.
plačilo neizpolnjene obveznosti ustanovitelja
Razmerja med tožečo stranko kot zavodom in toženo stranko kot njeno (so)ustanoviteljico je torej treba presojati po odloku in statutu, uporaba splošnih določil o družbeni pogodbi iz 990. čl. in nasl. Obligacijskega zakonika (OZ) ne prihaja v poštev.
vrnitev v prejšnje stanje – brezplačna pravna pomoč
Presoja sodišča prve stopnje, da ni podan upravičen razlog, na podlagi katerega bi sodišče toženi stranki dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, je pravilna. Na to presojo namreč ne more vplivati dejstvo, da je bila pooblaščenka tožencu dodeljena na podlagi odločbe o nujni brezplačni pravni pomoči.
kolektivni delovni spor – spor o izvrševanju kolektivne pogodbe – podjetniška kolektivna pogodba – razlaga pogodbe
Sodišču prve stopnje ne bi bilo treba z zaslišanjem prič ugotavljati skupnega namena pogodbenikov, saj je določilo podjetniške kolektivne pogodbe, ki definira "poslovno uspešnost I" kot variabilni del plače, ki pripada delavcu na podlagi uspešnosti poslovanja celotne družbe (h kateri prispevajo vsi zaposleni, tudi delavci, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi), jasno in nedvoumno. Iz tega razloga se uporablja, tako kot se glasi.
ZPIZ-1 člen 60, 266. ZPP člen 8, 217, 224, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost – izvedenec – invalidska komisija
Ker so mnenja članov invalidskih komisij, da pri tožnici ni podana popolna nezmožnost za delo, skladna z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnice, da se postavi izvedenec medicinske stroke in zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče pri tej vrednostni oceni takšnega neskladja ne zazna, mora takšno zakonsko normo uporabiti, četudi se posamezna stranka v posameznih vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na njeno protiustavnost.
Stečajni upravitelj, ki je od začetka stečajnega postopka zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika in hkrati eden od organov stečajnega postopka, mora zato tudi navzven dajati videz, da je vreden polnega zaupanja vseh udeležencev v postopku. Zakonska določba, ki v točno določenih primerih začasno posega v zagotovljeni položaj stečajnega upravitelja, zato v načelu ni v nasprotju s 15. čl. Ustave RS, če ti posegi niso nesorazmerni. Obstoj suma, da je takšna oseba storila kaznivo dejanje pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, nedvomno predstavlja okoliščino, ki ustvarja dvom v javno zaupanje, da taka oseba zagotavlja zakonitost dela v stečajnem postopku, v katerem je bila imenovana na to funkcijo.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0064364
URS člen 23, 23/1. ZGD-1 člen 592, 636, 636/2. ZPP člen 2, 2/2, 18, 18/2, 18/3, 21, 108, 108/1. ZNP člen 17.
sodno varstvo – nerazumljiva vloga – zavrženje tožbe – vrsta sodnega postopka – zavarovanje upnikov – pripojitev in razdružitev družbe
Sodišče ne sme odreči sodnega varstva takrat, kadar stranka sodno varstvo svoje pravice uveljavlja pred nepristojnim sodiščem, ali se v svoji vlogi napačno sklicuje na postopkovna določila, ki naj bi jih sodišče uporabilo pri obravnavi predloga za uveljavljanje sodnega varstva.
ZIZ člen 272. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/3, 240, 299, 299/5.
prepoved odtujitev in obremenitev premičnin – umetniške slike – izdaja začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku
Kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje). Če je po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku vložen predlog za izvršbo ali zavarovanje, ga sodišče zavrže, ker obstaja ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe.
Nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem in ravnanjem izvedenca ni upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o nagradi izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP in Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pritožnica sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati glede na vsebino njegovega mnenja, prav tako pa tudi ne iz razloga nepristranskosti.
ZZVZZ člen 81, 81/1, 81/5. ZPP člen 243, 251, 252, 253, 337. ZDSS-1 člen 81, 81/1 Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 237, 237/1.
začasna nezmožnost za delo – osebni pregled
Ker niti osebna zdravnica v predlogu imenovanemu zdravniku za podaljšanje bolniškega staleža niti tožnik v pritožbi zoper odločitev imenovanega zdravnika nista zahtevala osebnega pregleda, ki se opravi le, če ga zahteva zavarovanec, sta imenovani zdravnik in zdravstvena komisija o tožnikovi začasni nezmožnosti za delo utemeljeno odločila le na podlagi zbrane medicinske in druge dokumentacije, ne da bi tožnika tudi osebno pregledala.
ZObr člen 110.a. ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/4, 206.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi samega dejstva, da tedenskega počitka ni mogel koristiti, pravico do nadomestila. Pri tem ne gre za klasično odškodnino in ni potrebno ugotavljati vseh predpostavka odškodninske odgovornosti in tudi ne velja zastaralni rok iz 352. člena OZ, temveč je potrebno uporabiti zastaralni rok iz 206. člena ZDR. Gre namreč za terjatev iz delovnega razmerja v smislu navedene določbe, te pa zastarajo v roku petih let.
Škatlic „Citronska kislina.“ pa tožeča stranka v izreku ne opiše, pač pa iz zahtevka izhaja, da so te sestavni del sodbe. Tak zahtevek pa oceni pritožbenega sodišča ni določen. Na eni strani je možno škatlico, ki je predmet tožbenega zahtevka objektivno opisati glede popolnoma vsake najmanjše podrobnosti. Na drugi strani pa se ena škatlica „Citronska kislina,“ ki je npr. pravkar bila dana v promet, od druge, na kateri zaradi npr., poteka časa znaki niso več razločni, lahko zelo razlikuje.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 261, 261/1, 261/3, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VIII, 2/VIII-1. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 14, 36, 36/7.
telesna okvara – invalidnina – funkcije hrbtenice
Ker pri tožniku ni podana popolna gibljivost enega ali več segmentov hrbtenice oziroma popolna izguba funkcije, temveč le zavrta gibljivost, ni podana telesna okvara in nima pravice do invalidnine.
Zgolj na podlagi predloga Dogovorov o prekinitvi pogodb, ki ju je na toženo stranko naslovila družba R. in ki sta vključevala tudi predlog prenosa pogodbe na tožečo stranko, ni prišlo do prekinitve pogodbenega razmerja med odstopnikom terjatve in toženo stranko. To bi se zgodilo, če bi ta predlog akceptirala tudi tožena stranka. Da tega ni storila, ampak mu je celo nasprotovala navaja tudi v pritožbi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDSS-1 člen 43, 43/2.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo, ker tožnik (z zatrjevanjem, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker temelji na izjavah posameznih dijakov, do katerih se je v pisnem zagovoru podrobno opredelil) v tej fazi postopka še ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve zoper toženo stranko.
Tožnik, ki je v socialnem sporu izpodbijal začasno odločbo toženca o odmeri pokojnine, sodnega varstva zoper odločbo toženca, ki je začasno odločbo nadomestila, pa ni uveljavljal (pokojnina je zato že dokončno in pravnomočno odmerjena), svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo zoper sodbo v socialnem sporu z zvezi z začasno odločbo uspel, ne more več izboljšati, zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0064451
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 2, 3, 649.
očitna pisna pomota – - temeljna načela obligacijskega prava – odstop od pogodbe – prosto urejanje obligacijskih razmerij
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da se je sodišču prve stopnje glede na siceršnjo vsebino razlogov izpodbijane sodbe v predzadnjem odstavku pripetila očitna pisna pomota, ki jo lahko sodišče prve stopnje glede na določbo 328. člena ZPP vsak čas popravi. Takšna očitna pisna pomota tako ne predstavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Temeljna načela obligacijskega prava so podlaga in usmeritev za razlago zakona ter za ravnanje vseh udeležencev obligacijskega razmerja, če pa pride do spora pred sodiščem, pa tudi za odločanje v njem. Vendar za kršitev zakonskih določb v omenjenem poglavju sankcije niso predpisane. Zato samo na njihovi podlagi brez povezave z določbami v ostalem delu zakona, če te obstajajo, ni mogoče poseči v pravna razmerja med strankami.