ZDR člen 90. Kolektivna pogodba dejavnosti železniškega prometa člen 145, 145/2.
pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnik ni upravičen do pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ker mu delovno razmerje na podlagi (sicer nezakonite) odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo, ampak je podpisal ponujeno novo pogodbe o zaposlitvi.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1, 202a/5. Ustava RS člen 31.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Če sodišče v sodbi o prekršku storilcu izreče tolikšno število kazenskih točk, da bi mu bilo dolžno izreči tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa mu tega ukrepa ne izreče, se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, da je storilec dosegel ali presegel za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predpisano število kazenskih točk.
vrnitev v prejšnje stanje – brezplačna pravna pomoč
Presoja sodišča prve stopnje, da ni podan upravičen razlog, na podlagi katerega bi sodišče toženi stranki dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, je pravilna. Na to presojo namreč ne more vplivati dejstvo, da je bila pooblaščenka tožencu dodeljena na podlagi odločbe o nujni brezplačni pravni pomoči.
Toženi stranki ni mogoče očitati, da bi ravnala protipravno, ko je na drugo družbo prenesla preostali del dejavnosti čiščenja, zaradi česar je tožnica od tožene stranke prešla na delo k tej družbi. Zaradi prenosa dejavnosti tožena stranka kot delodajalec prenosnik ne more biti odgovorna za škodo, ki je tožnici nastala zaradi stečaja nad delodajalcem prevzemnikom.
vročitev - potrditev plačilnega naloga kot evropskega izvršilnega naslova - pogoji za potrditev
18. člen Uredbe v postopku izdaje sklepa o plačilnem nalogu (enako velja tudi za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) namreč ne pride v poštev, saj se tu dolžniku vroči le sodna odločba, ne pa predhodno tudi predlog upnika.
Na podlagi obvestila je tožena stranka, kot je razvidno iz vročilnice, pisanje (tožbo) dvignila, kar pomeni, da je naslednjega dne po dnevu prejema začel teči rok za vložitev odgovora. Ker odgovora na tožbo ni vložila pravočasno, je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo, ali so izpolnjeni še ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe.
ZIZ člen 272. ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/3, 240, 299, 299/5.
prepoved odtujitev in obremenitev premičnin – umetniške slike – izdaja začasne odredbe proti stečajnemu dolžniku
Kot pravna posledica (učinek) začetka postopka zaradi insolventnosti nastane pravna ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe ali zavarovanja (izdajo sklepa, s katerim sodišče dovoli izvršbo ali zavarovanje). Če je po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku vložen predlog za izvršbo ali zavarovanje, ga sodišče zavrže, ker obstaja ovira (negativna procesna predpostavka) za dovolitev izvršbe.
Zgolj na podlagi predloga Dogovorov o prekinitvi pogodb, ki ju je na toženo stranko naslovila družba R. in ki sta vključevala tudi predlog prenosa pogodbe na tožečo stranko, ni prišlo do prekinitve pogodbenega razmerja med odstopnikom terjatve in toženo stranko. To bi se zgodilo, če bi ta predlog akceptirala tudi tožena stranka. Da tega ni storila, ampak mu je celo nasprotovala navaja tudi v pritožbi.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0062181
ZPP člen 76, 76/1, 81, 205, 205-3, 208, 208/1, 208/3. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10. OZ člen 338, 345.
pravni naslednik izbrisane družbe – nadaljevanje prekinjenega postopka – izbris tožene stranke iz sodnega registra brez likvidacije – različnost stališč v sodni praksi – pravila o zastaranju
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo stališče, po katerem družba, ki je izbrisana iz sodnega registra, nima univerzalnih pravnih naslednikov, kateremu pritožbeno sodišče pritrjuje. Tudi singularnega pravnega nasledstva, ki je po pravni teoriji nasledstvo, ki temelji na pogodbi, iz naslova v zakonu določene obveznosti aktivnih družbenikov ni mogoče izpeljati. Pritožbeno sodišče za drugačno opredelitev pravnega nasledstva kot sta univerzalno in singularno, ne najde pravne podlage.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2. ZDSS-1 člen 43, 43/2.
začasna odredba – verjetno izkazana terjatev – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe utemeljeno zavrnilo, ker tožnik (z zatrjevanjem, da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni zakonita, ker temelji na izjavah posameznih dijakov, do katerih se je v pisnem zagovoru podrobno opredelil) v tej fazi postopka še ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve zoper toženo stranko.
Tožnik, ki je v socialnem sporu izpodbijal začasno odločbo toženca o odmeri pokojnine, sodnega varstva zoper odločbo toženca, ki je začasno odločbo nadomestila, pa ni uveljavljal (pokojnina je zato že dokončno in pravnomočno odmerjena), svojega pravnega položaja, tudi če bi s pritožbo zoper sodbo v socialnem sporu z zvezi z začasno odločbo uspel, ne more več izboljšati, zato nima pravnega interesa za pritožbo zoper sodbo.
kolektivni delovni spor – spor o izvrševanju kolektivne pogodbe – podjetniška kolektivna pogodba – razlaga pogodbe
Sodišču prve stopnje ne bi bilo treba z zaslišanjem prič ugotavljati skupnega namena pogodbenikov, saj je določilo podjetniške kolektivne pogodbe, ki definira "poslovno uspešnost I" kot variabilni del plače, ki pripada delavcu na podlagi uspešnosti poslovanja celotne družbe (h kateri prispevajo vsi zaposleni, tudi delavci, ki imajo sklenjene individualne pogodbe o zaposlitvi), jasno in nedvoumno. Iz tega razloga se uporablja, tako kot se glasi.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL0062196
URS člen 155. ZOR člen 376, 376/1. ZIL člen 94. ZFPPod člen 27.
kršitev patenta – škoda v obliki izgubljenega dobička – nadaljevanje postopka po izbrisu družbe iz sodnega registra – univerzalno pravno nasledstvo družbenika – licenčna pogodba – zastaranje odškodninskega zahtevka – prepoved retroaktivne veljave zakonov
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka s pravnim naslednikom družbe T. je toženec prejel 29. aprila 2003, vendar proti njemu ni vložil pritožbe. Že zato, ker je ta sklep postal pravnomočen, se s pritožbenim zatrjevanjem, da nikoli ni privolil v prevzem pravde, ne more razbremeniti posledic univerzalnega pravnega nasledstva po prvotno toženi družbi T..
Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, če se pravice zmanjšajo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi take zakonske spremembe.
ZUJIK člen 45, 45/1. ZJU člen 5, 24, 25. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 204.
javni zavod na področju kulture – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – premestitev
Bodoče organizacijske spremembe (zaradi katerih naj bi pod pogoji pogodbe o zaposlitvi tožnikovo delo v prihodnosti ne bi bilo več potrebno) ne dokazujejo začasno povečanega obsega dela, temveč pričakovanja zmanjšanega obsega dela, kar ni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 52. členu ZDR.
Ker je bila tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker se ni ravnal po sklepu o premestitvi (za katerega je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bil nezakonit), takšno tožnikovo ravnanje ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
ZObr člen 110.a. ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/4, 206.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi samega dejstva, da tedenskega počitka ni mogel koristiti, pravico do nadomestila. Pri tem ne gre za klasično odškodnino in ni potrebno ugotavljati vseh predpostavka odškodninske odgovornosti in tudi ne velja zastaralni rok iz 352. člena OZ, temveč je potrebno uporabiti zastaralni rok iz 206. člena ZDR. Gre namreč za terjatev iz delovnega razmerja v smislu navedene določbe, te pa zastarajo v roku petih let.
Za določitev stvarne pristojnosti je bistveno, da zahtevani zneski izvirajo iz delovnega razmerja med pravdnima strankama (toženec je s svojim protipravnim ravnanjem sebi in toženki pridobil premoženjsko korist, do katere bi bila sicer upravičena tožeča stranka) in pri tem ni bistveno, da toženec ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki in da se je toženka upokojila.
Sodišče se bo postopka za oceno ustavnosti poslužilo samo v primeru, ko bo na podlagi lastnega vsebinskega preizkusa zakonske norme, ki jo mora uporabiti pri svojem odločanju, zaznalo nasprotje med takšno zakonsko normo in določbami Ustave, kot hierarhično najvišjim pravnim aktom v Republiki Sloveniji. V kolikor sodišče pri tej vrednostni oceni takšnega neskladja ne zazna, mora takšno zakonsko normo uporabiti, četudi se posamezna stranka v posameznih vlogah ali pravnih sredstvih sklicuje na njeno protiustavnost.
Stečajni upravitelj, ki je od začetka stečajnega postopka zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika in hkrati eden od organov stečajnega postopka, mora zato tudi navzven dajati videz, da je vreden polnega zaupanja vseh udeležencev v postopku. Zakonska določba, ki v točno določenih primerih začasno posega v zagotovljeni položaj stečajnega upravitelja, zato v načelu ni v nasprotju s 15. čl. Ustave RS, če ti posegi niso nesorazmerni. Obstoj suma, da je takšna oseba storila kaznivo dejanje pri opravljanju pristojnosti in nalog upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti, nedvomno predstavlja okoliščino, ki ustvarja dvom v javno zaupanje, da taka oseba zagotavlja zakonitost dela v stečajnem postopku, v katerem je bila imenovana na to funkcijo.
ZPIZ-1 člen 60, 266. ZPP člen 8, 217, 224, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost – izvedenec – invalidska komisija
Ker so mnenja članov invalidskih komisij, da pri tožnici ni podana popolna nezmožnost za delo, skladna z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnice, da se postavi izvedenec medicinske stroke in zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
vzorčni postopek – sprememba delodajalca – prevzem delavcev – začasni prevzem – sodelovanje sindikata
ZDR določa, da je treba sindikat prenosnika in sindikat prevzemnika obvestiti o datumu prenosa, o razlogih za prenos, pravnih, ekonomskih in socialnih posledicah ter predvidenih ukrepih za delavca, vendar pa je to obvestilo potrebno zaradi tega, da delodajalca dosežeta sporazum. V konkretnem primeru sta delodajalca tudi brez sindikata dosegla sporazum in med njima ni bilo nesoglasja glede prevzema delavcev, tako da opustitev zakonsko določene obveznosti na zakonitost spremembe delodajalca in posledično na pravice tožeče stranke ni vplivala.