vročitev - potrditev plačilnega naloga kot evropskega izvršilnega naslova - pogoji za potrditev
18. člen Uredbe v postopku izdaje sklepa o plačilnem nalogu (enako velja tudi za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine) namreč ne pride v poštev, saj se tu dolžniku vroči le sodna odločba, ne pa predhodno tudi predlog upnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenehanje delodajalca – redna likvidacija – posebno varstvo pred odpovedjo – rok za podajo odpovedi
Tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v postopku prenehanja delodajalca veljajo glede rokov in razlogov za odpoved splošne določbe iz 88. člena ZDR, izjema je le glede posebnega varstva pred odpovedjo, ki ga ne uživajo predstavniki delavcev in starejši delavci.
Ker je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo preden je potekel rok iz 1. odstavka 277. člena ZPP, pri čemer tožena stranka v pritožbi trdi, da je v tem roku vložila odgovor na tožbo, pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP niso bili izpolnjeni.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 104, 106.
povračilo stroškov v zvezi z delom – službeno potovanje – dnevnica – potni nalog – neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnikovega dela voznika reševalnega vozila s praviloma 12-urnim delovnikom, ko za poti ni prejemal potnih nalogov, ni mogoče šteti za službena potovanja niti ni mogoče šteti, da je za dneve, ko je opravljal delo več kakor določeno število ur (12 ur), upravičen do dnevnic.
Tožničina plača je bila v spornem obdobju določena v odločbah o plači, zoper odločbe o določitvi količnika pa ni ugovarjala in tudi kasneje ni zahtevala varstva pravic pri toženi stranki v zvezi z določitvijo količnika za obračun plače, zato so odločbe postale dokončne in pravnomočne. V spornem obdobju je prejela vse, kar ji je pripadalo na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb, zato tožbeni zahtevek za plačilo višje plače (upoštevaje višji količnik) na drugi pravni podlagi ni utemeljen.
vrnitev v prejšnje stanje – brezplačna pravna pomoč
Presoja sodišča prve stopnje, da ni podan upravičen razlog, na podlagi katerega bi sodišče toženi stranki dovolilo vrnitev v prejšnje stanje, je pravilna. Na to presojo namreč ne more vplivati dejstvo, da je bila pooblaščenka tožencu dodeljena na podlagi odločbe o nujni brezplačni pravni pomoči.
URS člen 25. ZP-1 člen 66, 66/2, 66/5, 66/8, 143, 143/1, 144, 147, 161, 161/2.
hitri postopek – zahteva za sodno varstvo – pravica do pritožbe – nedovoljena pritožba – pravica do pravnega sredstva – stroški postopka – stroški v postopku s pravnimi sredstvi – sodna taksa – plačnik stroškov postopka
Storilec je bil v pravnem pouku sodbe pravilno opozorjen, da pritožba ni dovoljena, vendar jo je kljub temu vložil, zaradi česar jo je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom utemeljeno in zakonito zavrglo.
Določila 2. odstavka 66. člena ZP-1, ki urejajo pravico do pritožbe v primerih odločanja po zahtevi za sodno varstvo, niso protiustavna. Prav tako storilcu ne jemlje pravico do pritožbe dejstvo, da bo moral (če njegovi pritožbi ne bo ugodeno ali če bo pritožba zavržena) plačati sodno takso, glede na to, da plačilo sodne takse ni pogoj za vložitev pravnega sredstva, temveč se sodna taksa odmeri po pravnomočnosti odločitve in glede na uspeh pri pritožbi. Poleg tega sme sodišče, ki vodi postopek o prekršku, oprostiti obdolženca, ki mu je bila izrečena sankcija, povrnitve stroškov postopka (med drugim sodne takse), če bi bilo zaradi plačila stroškov ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje tistih, ki jih je dolžan preživljati.
Za določitev stvarne pristojnosti je bistveno, da zahtevani zneski izvirajo iz delovnega razmerja med pravdnima strankama (toženec je s svojim protipravnim ravnanjem sebi in toženki pridobil premoženjsko korist, do katere bi bila sicer upravičena tožeča stranka) in pri tem ni bistveno, da toženec ni več v delovnem razmerju pri toženi stranki in da se je toženka upokojila.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – čas trajanja
Ker tožnik v spornem obdobju ni bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja, temveč kot brezposelna oseba, tega obdobja ni mogoče upoštevati v čas zavarovanja za odločitev o trajanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
ZUJIK člen 45, 45/1. ZJU člen 5, 24, 25. ZDR člen 52, 52/1, 52/1-3, 54, 110, 111, 111/1, 111/1-2, 204.
javni zavod na področju kulture – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – začasno povečan obseg dela – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – premestitev
Bodoče organizacijske spremembe (zaradi katerih naj bi pod pogoji pogodbe o zaposlitvi tožnikovo delo v prihodnosti ne bi bilo več potrebno) ne dokazujejo začasno povečanega obsega dela, temveč pričakovanja zmanjšanega obsega dela, kar ni razlog za sklenitev delovnega razmerja za določen čas po 52. členu ZDR.
Ker je bila tožniku podana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker se ni ravnal po sklepu o premestitvi (za katerega je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bil nezakonit), takšno tožnikovo ravnanje ne predstavlja utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. al. 1. odst. 111. čl. ZDR.
ZPIZ-1 člen 60, 266. ZPP člen 8, 217, 224, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 339/2-15.
invalidnost – izvedenec – invalidska komisija
Ker so mnenja članov invalidskih komisij, da pri tožnici ni podana popolna nezmožnost za delo, skladna z ostalimi medicinskimi izvidi, je sodišče prve stopnje pravilno in utemeljeno zavrnilo dokazni predlog tožnice, da se postavi izvedenec medicinske stroke in zavrnilo tožbeni zahtevek na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - USTAVNO PRAVO
VSL0062196
URS člen 155. ZOR člen 376, 376/1. ZIL člen 94. ZFPPod člen 27.
kršitev patenta – škoda v obliki izgubljenega dobička – nadaljevanje postopka po izbrisu družbe iz sodnega registra – univerzalno pravno nasledstvo družbenika – licenčna pogodba – zastaranje odškodninskega zahtevka – prepoved retroaktivne veljave zakonov
Sklep o nadaljevanju prekinjenega postopka s pravnim naslednikom družbe T. je toženec prejel 29. aprila 2003, vendar proti njemu ni vložil pritožbe. Že zato, ker je ta sklep postal pravnomočen, se s pritožbenim zatrjevanjem, da nikoli ni privolil v prevzem pravde, ne more razbremeniti posledic univerzalnega pravnega nasledstva po prvotno toženi družbi T..
Zoženje oziroma zmanjšanje že uveljavljenih pravic ne pomeni učinkovanja predpisa za nazaj, če se pravice zmanjšajo za čas po uveljavitvi zakona oziroma po spremembi odločb, izdanih na podlagi take zakonske spremembe.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 261, 261/1, 261/3, 454. Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar člen 2, 2/VIII, 2/VIII-1. Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije člen 14, 36, 36/7.
telesna okvara – invalidnina – funkcije hrbtenice
Ker pri tožniku ni podana popolna gibljivost enega ali več segmentov hrbtenice oziroma popolna izguba funkcije, temveč le zavrta gibljivost, ni podana telesna okvara in nima pravice do invalidnine.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
protispisnost – kršitev postopka – spor majhne vrednosti
V kolikor se pritožba ne strinja s tem, da je sodišče pri presoji višine terjatve uporabilo določbo 2. odst. 214. čl. ZPP in na tej podlagi štelo, da je tožena stranka priznala višino terjatve, ker v tej smeri zatrjevanih dejstev ni zanikala, bi šlo le za relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, takšne kršitve pa v postopkih v sporih majhne vrednosti niso dopusten pritožbeni razlog.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNI REGISTER – PRAVO DRUŽB
VSL0062181
ZPP člen 76, 76/1, 81, 205, 205-3, 208, 208/1, 208/3. ZFPPIPP člen 442, 442/6, 442/10. OZ člen 338, 345.
pravni naslednik izbrisane družbe – nadaljevanje prekinjenega postopka – izbris tožene stranke iz sodnega registra brez likvidacije – različnost stališč v sodni praksi – pravila o zastaranju
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo stališče, po katerem družba, ki je izbrisana iz sodnega registra, nima univerzalnih pravnih naslednikov, kateremu pritožbeno sodišče pritrjuje. Tudi singularnega pravnega nasledstva, ki je po pravni teoriji nasledstvo, ki temelji na pogodbi, iz naslova v zakonu določene obveznosti aktivnih družbenikov ni mogoče izpeljati. Pritožbeno sodišče za drugačno opredelitev pravnega nasledstva kot sta univerzalno in singularno, ne najde pravne podlage.
Glede na določilo 131. člena ZPPSL ločitvena pravica upnika samo zaradi potrditve prisilne poravnave nad dolžnikom, v kateri predmetna ločitvena pravica ni ugotovljena, ni prenehala. Potrditev prisilne poravnave namreč po določilu 2. odst. 60. člena ZPPSL nima pravnega učinka za terjatve ločitvenih upnikov.
Sodišče ne izda zamudne sodbe, če tožba ni sklepčna.
škoda zaradi prepozne izročitve blaga s strani prevoznika – dolžnost grajanja zamude
Tožeče stranke ni mogoče obremeniti za škodo, ki naj bi nastala toženi stranki, saj ni dokazala, da je tožeča stranka z izročitvijo blaga zamujala, tožena stranka pa zahteve za povračilo škode tožeči stranki ni pravočasno sporočila.
Ugovora tožene stranke, da je tožeča stranka z izročitvijo blaga zamujala, ni bilo mogoče preizkusiti, ker tožeča stranka ni podala trditev glede dogovora o datumu izročitve blaga na namembnem kraju in tudi ne o tem, kakšen je po njeni oceni realen tranzitni čas.
ZObr člen 110.a. ZDR člen 184, 184/1, 204, 204/4, 206.
javni uslužbenec – vojak – odškodnina za neizkoriščene proste dni – terjatev iz delovnega razmerja – zastaranje
Vsak delavec, ki mu je onemogočeno koriščenje tedenskega počitka, ima zaradi samega dejstva, da tedenskega počitka ni mogel koristiti, pravico do nadomestila. Pri tem ne gre za klasično odškodnino in ni potrebno ugotavljati vseh predpostavka odškodninske odgovornosti in tudi ne velja zastaralni rok iz 352. člena OZ, temveč je potrebno uporabiti zastaralni rok iz 206. člena ZDR. Gre namreč za terjatev iz delovnega razmerja v smislu navedene določbe, te pa zastarajo v roku petih let.
Nezadovoljstvo z izvedeniškim mnenjem in ravnanjem izvedenca ni upošteven pritožbeni razlog zoper sklep o nagradi izvedenca. Sodni izvedenec je upravičen za opravljene storitve do nagrade, odmerjene v skladu z 249. členom ZPP in Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih. Pritožnica sklepa o odmeri nagrade sodnemu izvedencu ne more izpodbijati glede na vsebino njegovega mnenja, prav tako pa tudi ne iz razloga nepristranskosti.
SKPgd člen 43. Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine člen 46.
plača
Četudi je tožena stranka obračunala plače nad izhodiščnimi plačami, je tožnik upravičen do razlike v plači glede na plačo, obračunano po določbah veljavne podjetniške kolektivne pogodbe, saj tožena stranka pri obračunu plače ni dosledno upoštevala meril in kriterijev, ki jih je sama določila.