Na podlagi obvestila je tožena stranka, kot je razvidno iz vročilnice, pisanje (tožbo) dvignila, kar pomeni, da je naslednjega dne po dnevu prejema začel teči rok za vložitev odgovora. Ker odgovora na tožbo ni vložila pravočasno, je sodišče prve stopnje utemeljeno presojalo, ali so izpolnjeni še ostali pogoji za izdajo zamudne sodbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu – rok za podajo odpovedi – posebno pravno varstvo pred odpovedjo
Ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu ne podaljša subjektivnega roka za podajo odpovedi, ker se šteje, da do prenehanja potreb po delu pride že ob ponudbi druge zaposlitve. Odklonitev te zaposlitve ne vpliva na seznanitev delodajalca z nastankom poslovnega razloga, ki je povezan le z delom na delovnem mestu po obstoječi pogodbi o zaposlitvi in ne z delom po ponujeni pogodbi o zaposlitvi. Zato nesprejetje ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi delavca ne pomeni, da je prenehala potreba po delu na starem delovnem mestu šele ob odklonitvi nove pogodbe o zaposlitvi in da se delodajalec šele takrat, ko je delavec odklonil podpis nove pogodbe o zaposlitvi, seznani s poslovnim razlogom.
Četudi je bila invalidnost ugotovljena za nazaj, za čas pred podajo odpovedi, delavec ne uživa posebnega varstva pred odpovedjo, če o invalidnosti ob podaji odpovedi še ni dokončno odločeno. Trenutek nastanka invalidnosti je namreč pomemben le za odločitev o pridobitvi pravic iz invalidskega zavarovanja, ne pa tudi za priznanje pravic iz delovnega razmerja. Delodajalec je dolžan upoštevati šele dokončno odločbo izdano v invalidskem postopku.
v pobot uveljavljanja terjatev – proti izpolnitev – plačilo kot kompenzacija – zahtevek v denarju
Stranki se o plačilu oglaševanja nista dogovarjali. To potrjuje zaključek, da se stranki za običajno, neposredno (klasično) obliko plačila za oglaševanje nista dogovorili, ker sta zasledovali cilj, da se s storitvijo oglaševanja kompenzirajo/poplačajo terjatve iz naslova dodatnih storitev tožeče stranke. V kolikor pa je tako, se izkaže zahtevek za plačilo storitev tožene stranke (oglaševanje) v denarju neutemeljen.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064394
OZ člen 459, 459-3, 468, 468/1, 468/1-1, 481, 482. ZPP člen 328.
stvarne napake – odgovornost za stvarne napake – kdaj gre za stvarne napake – pravice kupca – odgovornost proizvajalca in prodajalca – jamčevalni zahtevki – garancija – brezhibno delovanje stvari – vrnitev vozila – zahteva za popravilo ali zamenjavo – popravni sklep
Pri presoji odgovornosti prodajalca je potrebno upoštevati, da velja domneva, da vzrok za okvaro (kršitev obveznosti iz garancije) izvira iz njegove notranje poslovne sfere. Domnevo pa lahko prodajalec ovrže tako, da dokaže, da vzrok za okvaro ne izvira iz njegove sfere, torej da vzrok za okvaro niso lastnosti stvari same.
Uporabo traktorja pod grožnjo njegove hujše poškodbe gotovo ni mogoče opredeliti kot brezhibno delovanje, ampak kot delovanje v nasprotju s tehničnimi pravili.
Odgovornost za stvarne napake in garancija za brezhibno delovanje prodane stvari se namreč do izpolnitve zahtevkov iz ene ali druge oblike odgovornosti ne izključujeta.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC0002740
ZP-1 člen 202, 202a. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo - napotilo
Sistemska zasnova načina ugotavljanja izpolnjevanja pogojev za napotitev na program izobraževanja in usposabljanja za varno vožnjo pri ministrstvu ne more biti razlog, da se storilcu odvzame pravica, ki mu gre po zakonu, tj. pravica do napotila na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – zakoniti zastopnik
Direktor tožene stranke je sicer pred podajo odpovedi podal izjavo o odstopu z vseh funkcij pri toženi stranki, torej tudi z mesta direktorja, vendar skupščina družbenikov te izjave ni sprejela, tako da je še naprej opravljal funkcijo direktorja. Kot tak je bil še naprej zakoniti zastopnik tožene stranke in je lahko tožniku zakonito odpovedal pogodbo o zaposlitvi.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – prenehanje delodajalca – redna likvidacija – posebno varstvo pred odpovedjo – rok za podajo odpovedi
Tudi v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v postopku prenehanja delodajalca veljajo glede rokov in razlogov za odpoved splošne določbe iz 88. člena ZDR, izjema je le glede posebnega varstva pred odpovedjo, ki ga ne uživajo predstavniki delavcev in starejši delavci.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje – vročanje – vročanje pravni osebi
Prepošiljanje sodnih pisanj v pravdnem postopku na drug naslov na podlagi naročila naslovnika pošti (vročevalcu) glede na določbe ZPP ni možno oziroma ni dopustno, saj za vročanje veljajo izključno pravila, določena v ZPP (to izhaja tudi iz ZPSto-2). Iz tega razloga je bila vročitev toženi stranki (pravni osebi) pravilno opravljena na naslovu, ki je vpisan v register.
Tožničina plača je bila v spornem obdobju določena v odločbah o plači, zoper odločbe o določitvi količnika pa ni ugovarjala in tudi kasneje ni zahtevala varstva pravic pri toženi stranki v zvezi z določitvijo količnika za obračun plače, zato so odločbe postale dokončne in pravnomočne. V spornem obdobju je prejela vse, kar ji je pripadalo na podlagi dokončnih in pravnomočnih odločb, zato tožbeni zahtevek za plačilo višje plače (upoštevaje višji količnik) na drugi pravni podlagi ni utemeljen.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 113, 113/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – hujša kršitev – škoda – prepoved opravljanja dela – nadaljevanje delovnega razmerja do konca odpovednega roka – posebno varstvo pred odpovedjo – predstavnik delavcev
Višina škode, ki je toženi stranki nastala zaradi ravnanja tožencev (opustitev nadzora nad delovanjem naprav reaktorja), ni bistvena, saj za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi kršitve obveznosti iz delodajalca ni treba, da na podlagi kršitve za delodajalca sploh nastane škoda.
Četudi so tožniki še dva dni po storjeni kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja opravljali delo (ker jim tožena stranka za čas postopka odpovedi ni prepovedala opravljanja dela), to ne dokazuje, da niso bile podane okoliščine in interesi, zaradi katerih ni mogoče nadaljevati z delovnim razmerjem do izteka odpovednega roka.
javni uslužbenec – plačilo za delo – povečan obseg dela
Tožnik za delo, ki ga je pri toženi stranki opravljal poleg dela svojega delovnega mesta, v spornem obdobju ni prejel nikakršnega plačila (pri čemer se kot plačilo za delo ne more šteti plačilo za delovno uspešnost), tako da je upravičen do razlike v plači za dodatno opravljeno delo. To delo je opravil po nalogu oziroma po pooblastilu tožene stranke, zgolj okoliščina, da v spornem obdobju z njo ni posebej sklenil obličnega dogovora, na upravičenost do plačila razlike v plači za opravljeno dodatno delo ne more vplivati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0062202
OZ člen 619. ZPP člen 214, 214/2.
pogodba o delu – obrazloženo prerekanje dejstev
Ugovor, da tožeča stranka del ni opravila oziroma poziv, da naj predloži listinska dokazila za svoje navedbe, ne predstavljata obrazloženega prerekanja pravno relevantnih dejstev, ki jih je navedla tožeča stranka.
Čim tožeča stranka opiše življenjski primer dovolj popolno, da iz njega izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka po materialnem pravu, je namreč obseg njenih (morebitnih) nadaljnjih izjav odvisen od kvalitete in obsega navedb nasprotne stranke.
ZPP člen 1. Odlok o ustanovitvi Notranjsko kraškega regionalnega zavoda za turizem Postojna člen 28.
plačilo neizpolnjene obveznosti ustanovitelja
Razmerja med tožečo stranko kot zavodom in toženo stranko kot njeno (so)ustanoviteljico je torej treba presojati po odloku in statutu, uporaba splošnih določil o družbeni pogodbi iz 990. čl. in nasl. Obligacijskega zakonika (OZ) ne prihaja v poštev.
ZDR člen 90. Kolektivna pogodba dejavnosti železniškega prometa člen 145, 145/2.
pogodbena kazen – nezakonito prenehanje delovnega razmerja – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Tožnik ni upravičen do pogodbene kazni zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, ker mu delovno razmerje na podlagi (sicer nezakonite) odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi ni prenehalo, ampak je podpisal ponujeno novo pogodbe o zaposlitvi.
ZP-1 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1, 202a/5. Ustava RS člen 31.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja – voznik začetnik – prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
Če sodišče v sodbi o prekršku storilcu izreče tolikšno število kazenskih točk, da bi mu bilo dolžno izreči tudi prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa mu tega ukrepa ne izreče, se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izreče na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk, da je storilec dosegel ali presegel za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja predpisano število kazenskih točk.
ZDR člen 130. Kolektivna pogodba za dejavnost zdravstva in socialnega varstva Slovenije člen 104, 106.
povračilo stroškov v zvezi z delom – službeno potovanje – dnevnica – potni nalog – neenakomerno razporejen delovni čas
Tožnikovega dela voznika reševalnega vozila s praviloma 12-urnim delovnikom, ko za poti ni prejemal potnih nalogov, ni mogoče šteti za službena potovanja niti ni mogoče šteti, da je za dneve, ko je opravljal delo več kakor določeno število ur (12 ur), upravičen do dnevnic.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ukinitev delovnega mesta – akt o sistemizaciji – objava akta – veljavnost akta
Dejstvo, da akt o sistemizaciji delovnih mest, s katerim je bilo ukinjeno delovno mesto tožnika, zaradi neobjave ni začel veljati, samo po sebi ne pomeni, da je tožena stranka nezakonito redno odpovedala njegovo pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Za presojo zakonitosti odpovedi ni bistveno, ali je bil sprejet (ali je začel veljati) nov akt o sistemizaciji delovnih mest, ampak je bistveno, ali je delo tožnika pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi postalo nepotrebno.
Ker je sodišče prve stopnje izdalo zamudno sodbo preden je potekel rok iz 1. odstavka 277. člena ZPP, pri čemer tožena stranka v pritožbi trdi, da je v tem roku vložila odgovor na tožbo, pogoji za izdajo zamudne sodbe po 318. členu ZPP niso bili izpolnjeni.