pridobitev lastninske pravice – reševanje stanovanjskega vprašanja – preureditev stanovanja
Tožnik je bil imetnik stanovanjske pravice. S preureditvijo od stanovanja ločenega prostora si torej ni reševal svojega stanovanjskega vprašanja v duhu določb ZSR, zato podlaga za pridobitev lastninske pravice po 116. členu SZ ni podana.
ZD člen 132, 142. ZIZ člen 24. ZPP člen 208, 208/1.
prehod zapuščine na dediče - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev pravdnega postopka
Pritožnici je treba sicer pritrditi, da kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, kot je sodišče prve stopnje tudi zapisalo v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa. Vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Izpodbijani sklep bi bil napačen le v primeru, če bi se pritožnica dedovanju odpovedala, saj se le takrat izvršilni postopek zoper njo ne bi mogel nadaljevati. V obravnavanem primeru pa je dedinja v pritožbi zoper izpodbijani sklep sama potrdila, da je bila razglašena za dedinjo po prvotnem dolžniku, kot izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
odstop terjatve s pogodbo – pogodba o odstopu terjatve – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – obvestitev dolžnika – določljiv predmet - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Pri odtujitvi terjatve med pravdo na strani tožnika v prid relevančne teorije govorijo tudi materialnopravni razlogi v zvezi s cesijo terjatve. 419. člen OZ v 2. odstavku določa, da je izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Glede na to, da je tožeča stranka (dvakrat) obvestila toženo stranko o odstopu terjatev A., upoštevajoč 419. člen OZ izpolnitev tožeči stranki za toženo stranko ne bi bila več veljavna in bi obveznost do družbe A. kljub izpolnitvi tožeči stranki zanj ostala v veljavi. Iz navedenega sledi, da je vtoževano terjatev upravičen terjati le še A., ne pa več tudi tožeča stranka.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061463
ZD člen 9, 32. ZPP člen 156, 156/1.
prehod zapuščine – smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka - odpoved dediščini - prehod v državno lastnino - zahtevek nekdanjih dedičev na povrnitev stroškov
Po določilu 132. člena ZD preide pokojnikova zapuščina s trenutkom njegove smrti po samem zakonu na njegove dediče. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. Dedič zato postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
Ravnanje nekdanjih dedičev, ki so za izjavo odpovedi dedovanju potrebovali skoraj dve leti, je bilo neskrbno. Kar se tiče stopnje krivde, jim je mogoče očitati najmanj malomarnost, ki je pogojevala nastanek nesmotrnih stroškov tako njim kot tudi tožeči stranki. Sankcija za njihovo nesmotrno pravdanje pa je dvojna: sami so dolžni kriti svoje stroške pravdanja, hkrati pa morajo povrniti tudi stroške nasprotni stranki oziroma tožnici.
Nevarna stvar obstaja izven krivde in zato tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega lastnika oziroma posestnika, ne moremo govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Glede na navedeno se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni izključna posledica nedopustnega ravnanja imetnika stvari.
Čeprav stopnice nimajo protizdrsnega traku (so pa kovinsko mrežaste konstrukcije ravno iz razloga, da se sneg, ki ga obiskovalci hotela, kjer se stopnice nahajajo, prinesejo s seboj, ne bi kopičil na stopnicah, temveč padel skozi mrežo) in njihovi uporabniki hodijo po njih v smučarskih čevljih s smučkami v roki, odgovornosti zavarovanke toženke ni moč presojati ne glede na krivdo, če tudi so zaradi vlažnosti oziroma mokrote stopnice spolzke. Gre za običajne okoliščine, ki jih smučar ob vstopanju v prostor iz smučišča lahko pričakuje.
delitev stroškov glede na uspeh v postopku – stroški postopka
Opisana primerjava skupnih stroškov tožene stranke (5.619,00 EUR) z v pritožbi navedenimi stroški tožeče stranke (8.099,00 EUR) in upoštevanje uspeha obeh strank v pravdi (33 % na strani tožeče stranke proti 67 % na strani tožene stranke), za kar se zavzema pritožba, pokaže, da je odločitev prvega sodišča pritožnici v korist.
litispendenca – meje pravnomočnosti – pravdni pobot – izvenpravdni pobot – materialnopravni ugovor ugasle pravice – očitna pisna pomota sodišča – dokazni predlog z vpogledom v drug spis
Pravnomočna postane odločitev o pobotni terjatvi le v primeru, če jo tožena stranka uveljavlja s procesnim ugovorom pobota, ne pa, če uveljavlja ugovor ugasle pravice. Sodišče sicer tudi v primeru predpravdnega pobotanja ugotavlja obstoj nasprotne terjatve, če je ta sporna, vendar zgolj z učinkom v pravdi, v katerem je uveljavljana.
Če je tožena stranka isto terjatev kot v tem postopku uspešno uveljavila v drugem postopku (v obeh postopkih kot predpravdni pobot), ne gre niti za pravnomočno razsojeno stvar niti za litispendenco, pač pa za materialnopravni ugovor ugasle pravice, da pobotna terjatev ne obstoji več, ker je zaradi pobota z drugo terjatvijo tožeče stranke že ugasnila.
Kadar stranka predlaga dokaz s vpogledom v drug spis za dokazovanje kakšnega dejstva, je treba takšen dokazni predlog ustrezno substancirati, saj je sam po sebi presplošen in nekonkretiziran. Ne nazadnje se sodišče aktivno in poglobljeno ukvarja le s predmetnim sporom in ne še s spori, ki se med istima strankama vodijo pred drugimi sodišči.
napoved pritožbe – zamuda roka za napoved pritožbe – vročanje pooblaščencu
Vročitev sodbe pooblaščenki tožene stranke je bila opravljena pravilno. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo sodna pisanja njemu. Šteje se, da je vloga stranki vročena, ko je vročena pooblaščencu. Le-ta je seveda dolžan obvestiti stranko o sodnem pisanju, vendar se razmerje med pooblaščencem in stranko sodišča oziroma sodnega postopka ne tiče. Okoliščina, da sta bila direktor in prokurist v času prejema sodbe v tujini oziroma, da s sodbo nista bila seznanjena, je v obravnavanem primeru nerelevantna.
seznam preizkušenih terjatev – pravni interes za pravdo
Ker je bila terjatev tožeče stranke v celoti prerekana, je nepravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za predmetni spor in da je potrebno tožbo zavreči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064450
OZ člen 187, 240, 630, 632, 632/2.
podjemna pogodba – odgovornost podjemnika – odgovornost podizvajalca – odgovornost za sodelavce – varnost in nadzor pri izvajanju remontnih del
Podjemnik je v razmerju do naročnika dolžan opraviti posel, ki je predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je s podjemno pogodbo zavezal opraviti, in naročniku odgovarja za izpolnitev te obveznosti. Podjemnik odgovarja, kakor bi dejanje sam storil. V tem je njegova objektivna odgovornost, odgovornost za zavezo, ki jo je ustvaril med seboj in podizvajalcem.
priznanje lastninske pravice – izstavitev zemljiškoknjižne listine – solastniki – razpolaganje s svojim solastninskim deležem
Tožniki sicer uveljavljajo vsak svoj solastninski delež na posamezni nepremičnini, vendar so njihovi zahtevki uperjeni proti vsem tožencem skupaj, čeprav niso skupni lastniki spornih nepremičnin, temveč solastniki z deleži, kot so navedeni. Kot solastniki imajo pravico razpolagati le vsak s svojim solastninskim deležem in le v tem obsegu je vsak od njih pasivno legitimiran v tej pravdi.
Sporna objava je bila označena kot oglas, podpisala jo je tretje tožena stranka in na koncu je bilo zabeleženo, da gre za promocijsko naročilo. Iz neprerekanih razlogov sodbe izhaja, da je objavo plačala tretje tožena stranka in da vsebine niso sestavili v prvi toženi stranki. Opisane značilnosti torej kažejo na to, da je objava po svoji naravi najbližje oglasu. 50. člen ZMed tako določa, da izdajatelj odgovarja za skladnost oglasa s tem zakonom in s programsko vsebino časopisa. Po tretjem odstavku 47. člena ZMed se med ostalim z oglaševanjem ne sme prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva. Oglas, s katerim bi bilo prizadeto spoštovanje človekovega dostojanstva, bi torej bil v nasprotju z ZMed, kar bi pomenilo, da bi lahko bilo nedopustno tudi ravnanje izdajatelja.
hitri postopek – rok za plačilo globe – možnost obročnega plačila globe – predlog za obročno plačilo globe – odločba – redna pravna sredstva – zahteva za sodno varstvo – upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo – upravičenec za vložitev pritožbe – krvni sorodnik
V predmetni zadevi je potrebno upoštevati 1. odstavek 46. člena ZP-1, ki določa, da o storitvi prekrška, sankcijah in drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ta zakon. Glede na navedeno zakonsko določbo je zoper sklep o neugoditvi predloga storilca za obročno odplačilo globe, ko gre torej za odločitev prekrškovnega organa o drugih vprašanjih postopka, dovoljeno vložiti redno pravno sredstvo, to je zahtevo za sodno varstvo, kot to predpisuje ZP-1. Upravičenci do vložitve tega pravnega sredstva pa niso opredeljeni v 1. odstavku 59. člena ZP-1, saj ZP-1 v 1. odstavku 59. člena določa osebe, ki so upravičene do vložitve zahteve za sodno varstvo le zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku. Upoštevati je potrebno 2. odstavek 150. člena ZP-1, ki med drugim določa, da lahko pritožbo v korist obdolženca vloži tudi krvni sorodnik, kamor je šteti tudi očeta storilke.
V skladu z 2. odstavkom 18. člena ZP-1 je mogoče storilcu dovoliti obročno odplačilo globe le v primeru, če globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1. V 1. alineji 2. odstavka 17. člena ZP-1 je kot najnižja globa za fizično osebo predpisana globa v znesku 40,00 EUR.
Račun, iz katerega ni razvidna specifikacija opravljenih dejanj izvršitelja in višina stroškov za posamezna opravljena dejanja, ni ustrezna listina, s katero bi lahko upnik dokazoval potrebnost priglašenih stroškov na podlagi ZIZ.
ničnost pogodbe – nedopustni nagib – morala – priposestvovanje služnosti
1. Po ugotovljenem je pogodba sklenjena med tožencema zasledovala cilj po urejenem življenju prvotoženca in torej ne drži, da takšna pogodba nasprotuje morali oz. da je nagib za sklenitev takšne pogodbe moralno nedopusten.
2. Ob takšnih trditvah pa se izkaže, da ni izpolnjen pogoj za vsebinsko utemeljenost podrejenega tožbenega zahtevka. Povedano drugače, tožba je v tem delu nesklepčna.