CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068104
OZ člen 131, 131/1, 179. ZOZP člen 7, 7/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – izguba zavarovalnih pravic – regresni zahtevek zavarovalnice – sklepčnost regresne tožbe
Za sklepčnost regresne tožbe zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Nato pa morata zavarovanec ali odgovorna oseba trditi in dokazati, da nista ravnala v nasprotju s pogodbo in (ali) ugovarjati, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.
ZPP člen 3, 3/3, 12, 214, 214/1, 214/2, 328, 328/3. OZ člen 378.
priznanje dejstev – načelo pomoči prava neuki stranki – pravna oseba
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. S tem, ko je tožena stranka dvakrat priznala terjatev tožeče stranke v višini glavnice, dejstvi kvalitete blaga in obstoja dogovora o popustu na ceno med strankama nista bili več sporni. Le če bi šlo za situacijo iz 3. odstavka 3. člena ZPP bi sodišče prve stopnje moralo izvajati ponujene dokaze, kljub pomanjkanju spora strank o odločilnih dejstvih.
Tožena stranka je pravna oseba, ki na trgu opravlja dejavnost, učinek izjave njene zakonite zastopnice pa bi ji moral biti predvidljiv in poznan, saj mora tožena stranka pri vseh dejanjih (tudi procesnih) izkazovati skrbnost dobrega gospodarstvenika (strokovnjaka). Tožena stranka je s svojo izjavo priznala dejstva in ni šlo morebiti za pripoznavo zahtevka. Načelo pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP) pa se ne razteza tudi na izjave strank o dejstvih, temveč le na uporabo procesnih pravic po ZPP, ki jih ima stranka pred postopkom.
pozneje najdeno premoženje - sporna dejstva - napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - obseg zapuščine
Vdovec zanika, da je na njegovo ime vpisano premoženje (nepremičnine, registrirana vozila) njegova in zapustničina skupna lastnina. Dediča, ki po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka, v katerem sta sodelovala, trdita, da kot pozneje najdeno premoženje v zapuščino sodi tudi premoženje, ki je vpisano na vdovca, morata to uveljaviti v pravdnem postopku.
Zemljiška knjiga je uradna evidenca nepremičnin, zato mora spremembo zemljiškoknjižnih podatkov doseči tisti, ki drugačne podatke zatrjuje. Po naravi stvari to lahko doseže le tisti, ki ima za to interes. Enako velja za registrirani vozili.
ZD člen 132, 142. ZIZ člen 24. ZPP člen 208, 208/1.
prehod zapuščine na dediče - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev pravdnega postopka
Pritožnici je treba sicer pritrditi, da kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, kot je sodišče prve stopnje tudi zapisalo v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa. Vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Izpodbijani sklep bi bil napačen le v primeru, če bi se pritožnica dedovanju odpovedala, saj se le takrat izvršilni postopek zoper njo ne bi mogel nadaljevati. V obravnavanem primeru pa je dedinja v pritožbi zoper izpodbijani sklep sama potrdila, da je bila razglašena za dedinjo po prvotnem dolžniku, kot izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
odstop terjatve s pogodbo – pogodba o odstopu terjatve – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – obvestitev dolžnika – določljiv predmet - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Pri odtujitvi terjatve med pravdo na strani tožnika v prid relevančne teorije govorijo tudi materialnopravni razlogi v zvezi s cesijo terjatve. 419. člen OZ v 2. odstavku določa, da je izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Glede na to, da je tožeča stranka (dvakrat) obvestila toženo stranko o odstopu terjatev A., upoštevajoč 419. člen OZ izpolnitev tožeči stranki za toženo stranko ne bi bila več veljavna in bi obveznost do družbe A. kljub izpolnitvi tožeči stranki zanj ostala v veljavi. Iz navedenega sledi, da je vtoževano terjatev upravičen terjati le še A., ne pa več tudi tožeča stranka.
ugovor zoper sklep o izvršbi – sodna taksa za redni postopek – nadaljevanje postopka v pravdi
Plačilo sodnih taks v izvršilnem postopku je pred sprejetjem ZIZ-E urejal le ZST. Za prehodno obdobje od 01. 01. 2008 do uveljavitve novega ZST-1 dne 01. 10. 2008 pa je taksno obveznost določal tudi ZIZ-E. V času vložitve predloga za izvršbo je tako veljala določba 75. člena ZIZ-E, ki je, ne glede na določbe ZST, določala, da se za predlog in sklep o izvršbi plača taksa v znesku 40 EUR. Za prehod od izvršilnega postopka v pravdni postopek pa v ZST, v nasprotju z ZST-1, sodna taksa ni bila predvidena, zato taksna obveznost za tožečo stranko ni nastala.
nepremičninska izvršba – dokaz o dolžnikovi lastnini
Peti odstavek 168. člena ZIZ daje upniku možnost s tožbo zahtevati vpis lastninske pravice na dolžnika, če upnik nima listine primerne za vpis lastninske pravice na dolžnika. Toženec od občine ne more pribaviti vknjižbenega dovoljenja, saj z njo ni v nikakršnem pravnem razmerju in tožnik ni izkazal pravnega prehoda premoženja od toženca na občino, kar bi bil pogoj, da bi lahko toženec zahteval izdajo vknjižnega dovoljenja.
priznanje lastninske pravice – izstavitev zemljiškoknjižne listine – solastniki – razpolaganje s svojim solastninskim deležem
Tožniki sicer uveljavljajo vsak svoj solastninski delež na posamezni nepremičnini, vendar so njihovi zahtevki uperjeni proti vsem tožencem skupaj, čeprav niso skupni lastniki spornih nepremičnin, temveč solastniki z deleži, kot so navedeni. Kot solastniki imajo pravico razpolagati le vsak s svojim solastninskim deležem in le v tem obsegu je vsak od njih pasivno legitimiran v tej pravdi.
napoved pritožbe – zamuda roka za napoved pritožbe – vročanje pooblaščencu
Vročitev sodbe pooblaščenki tožene stranke je bila opravljena pravilno. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo sodna pisanja njemu. Šteje se, da je vloga stranki vročena, ko je vročena pooblaščencu. Le-ta je seveda dolžan obvestiti stranko o sodnem pisanju, vendar se razmerje med pooblaščencem in stranko sodišča oziroma sodnega postopka ne tiče. Okoliščina, da sta bila direktor in prokurist v času prejema sodbe v tujini oziroma, da s sodbo nista bila seznanjena, je v obravnavanem primeru nerelevantna.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064450
OZ člen 187, 240, 630, 632, 632/2.
podjemna pogodba – odgovornost podjemnika – odgovornost podizvajalca – odgovornost za sodelavce – varnost in nadzor pri izvajanju remontnih del
Podjemnik je v razmerju do naročnika dolžan opraviti posel, ki je predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je s podjemno pogodbo zavezal opraviti, in naročniku odgovarja za izpolnitev te obveznosti. Podjemnik odgovarja, kakor bi dejanje sam storil. V tem je njegova objektivna odgovornost, odgovornost za zavezo, ki jo je ustvaril med seboj in podizvajalcem.
litispendenca – meje pravnomočnosti – pravdni pobot – izvenpravdni pobot – materialnopravni ugovor ugasle pravice – očitna pisna pomota sodišča – dokazni predlog z vpogledom v drug spis
Pravnomočna postane odločitev o pobotni terjatvi le v primeru, če jo tožena stranka uveljavlja s procesnim ugovorom pobota, ne pa, če uveljavlja ugovor ugasle pravice. Sodišče sicer tudi v primeru predpravdnega pobotanja ugotavlja obstoj nasprotne terjatve, če je ta sporna, vendar zgolj z učinkom v pravdi, v katerem je uveljavljana.
Če je tožena stranka isto terjatev kot v tem postopku uspešno uveljavila v drugem postopku (v obeh postopkih kot predpravdni pobot), ne gre niti za pravnomočno razsojeno stvar niti za litispendenco, pač pa za materialnopravni ugovor ugasle pravice, da pobotna terjatev ne obstoji več, ker je zaradi pobota z drugo terjatvijo tožeče stranke že ugasnila.
Kadar stranka predlaga dokaz s vpogledom v drug spis za dokazovanje kakšnega dejstva, je treba takšen dokazni predlog ustrezno substancirati, saj je sam po sebi presplošen in nekonkretiziran. Ne nazadnje se sodišče aktivno in poglobljeno ukvarja le s predmetnim sporom in ne še s spori, ki se med istima strankama vodijo pred drugimi sodišči.
seznam preizkušenih terjatev – pravni interes za pravdo
Ker je bila terjatev tožeče stranke v celoti prerekana, je nepravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za predmetni spor in da je potrebno tožbo zavreči.
Sporna objava je bila označena kot oglas, podpisala jo je tretje tožena stranka in na koncu je bilo zabeleženo, da gre za promocijsko naročilo. Iz neprerekanih razlogov sodbe izhaja, da je objavo plačala tretje tožena stranka in da vsebine niso sestavili v prvi toženi stranki. Opisane značilnosti torej kažejo na to, da je objava po svoji naravi najbližje oglasu. 50. člen ZMed tako določa, da izdajatelj odgovarja za skladnost oglasa s tem zakonom in s programsko vsebino časopisa. Po tretjem odstavku 47. člena ZMed se med ostalim z oglaševanjem ne sme prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva. Oglas, s katerim bi bilo prizadeto spoštovanje človekovega dostojanstva, bi torej bil v nasprotju z ZMed, kar bi pomenilo, da bi lahko bilo nedopustno tudi ravnanje izdajatelja.
hitri postopek – rok za plačilo globe – možnost obročnega plačila globe – predlog za obročno plačilo globe – odločba – redna pravna sredstva – zahteva za sodno varstvo – upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo – upravičenec za vložitev pritožbe – krvni sorodnik
V predmetni zadevi je potrebno upoštevati 1. odstavek 46. člena ZP-1, ki določa, da o storitvi prekrška, sankcijah in drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ta zakon. Glede na navedeno zakonsko določbo je zoper sklep o neugoditvi predloga storilca za obročno odplačilo globe, ko gre torej za odločitev prekrškovnega organa o drugih vprašanjih postopka, dovoljeno vložiti redno pravno sredstvo, to je zahtevo za sodno varstvo, kot to predpisuje ZP-1. Upravičenci do vložitve tega pravnega sredstva pa niso opredeljeni v 1. odstavku 59. člena ZP-1, saj ZP-1 v 1. odstavku 59. člena določa osebe, ki so upravičene do vložitve zahteve za sodno varstvo le zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku. Upoštevati je potrebno 2. odstavek 150. člena ZP-1, ki med drugim določa, da lahko pritožbo v korist obdolženca vloži tudi krvni sorodnik, kamor je šteti tudi očeta storilke.
V skladu z 2. odstavkom 18. člena ZP-1 je mogoče storilcu dovoliti obročno odplačilo globe le v primeru, če globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1. V 1. alineji 2. odstavka 17. člena ZP-1 je kot najnižja globa za fizično osebo predpisana globa v znesku 40,00 EUR.
Račun, iz katerega ni razvidna specifikacija opravljenih dejanj izvršitelja in višina stroškov za posamezna opravljena dejanja, ni ustrezna listina, s katero bi lahko upnik dokazoval potrebnost priglašenih stroškov na podlagi ZIZ.
ničnost pogodbe – nedopustni nagib – morala – priposestvovanje služnosti
1. Po ugotovljenem je pogodba sklenjena med tožencema zasledovala cilj po urejenem življenju prvotoženca in torej ne drži, da takšna pogodba nasprotuje morali oz. da je nagib za sklenitev takšne pogodbe moralno nedopusten.
2. Ob takšnih trditvah pa se izkaže, da ni izpolnjen pogoj za vsebinsko utemeljenost podrejenega tožbenega zahtevka. Povedano drugače, tožba je v tem delu nesklepčna.