ZZK-1 člen 93, 93/1, 132, 132-1, 148, 154, 154/2. ZFPPIPP člen 417, 417/2. ZD člen 130, 130/2.
zemljiškoknjižni postopek – udeleženci postopka – nedovoljena pritožba – zaznamba stečaja – zaznamba stečaja zapuščine – stečaj zapuščine – stranke glavnega postopka stečaja zapuščine
Stečajni upnik ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, ki teče po uradni dolžnosti zaradi zaznambe stečaja.
Če je bila zapuščina prenesena na Republiko Slovenijo, vpisa zaznambe stečaja zapuščine ni mogoče zavrniti iz razloga, ker se zaznamba stečaja in s tem smiselno tudi zaznamba stečaja zapuščine lahko dovoli le nad zemljiškoknjižnim lastnikom, nad katerim je bil uveden stečaj, v času učinkov začetka stečajnega postopka pa zapustnik ni bil več lastnik nepremičnin, saj postane Republika Slovenija s prenosom zapuščine stranka glavnega postopka stečaja zapuščine in se zanjo smiselno uporabljajo pravila, ki se uporabljajo za zapustnikove dediče.
zapuščina brez dedičev – kaduciteta – vstop v zapustnikova pravna razmerja
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije ne gre za zakonito dedovanje, pač pa gre za poseben način pridobitve lastnine in za pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije.
Republika Slovenija se kot pravni naslednik umrlega prevzemu postopka (tako kot dediči) ne more upirati.
SPZ člen 43, 43/3, 266, 266/1, 269. ZTLR člen 28, 28/4, 72. ZZK-1 člen 3, 3-5, 11, 12, 40, 40/1, 40/1-3. ZEN člen 8, 8/1, 48, 48/1.
priposestvovanje dela nepremičnine – oblikovanje tožbenega zahtevka na ugotovitev lastninske pravice – nedoločen tožbeni zahtevek – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – izdelava elaborata parcelacije
Pri priposestvovanju gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato je vpis v zemljiško knjigo le deklaratorne narave. Poseben dajatveni zahtevek, po katerem naj bi toženci izstavili ustrezno listino, na podlagi katere se bodo lahko vpisali v zemljiško knjigo, ni potreben. Neutemeljen je obligacijski zahtevek, da so toženci dolžni dovoliti geometrsko odmero - parcelacijo spornega dela zemljišča. Nobene materialnopravne podlage ni za takšno obveznost tožencev.
Predmet izpodbijanega sodbenega izreka je nedoločen del parcele, ki ne vsebuje nove parcelne številke in tistih elementov, ki jih mora vsebovati katastrski elaborat. Tožniki bi morali tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi bila lahko na njegovi podlagi izdana sodba zemljiškoknjižno izvedena.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 171/1, 186, 186/1, 395.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – uporaba toboganov – odgovornost upravljalca kopališča – odgovornost več oseb za isto škodo
V skladu z določbo 1. odstavka 186. člena OZ za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno, kar pomeni, da vsak odgovarja za celoten obseg škode. Po določbi 395. člena OZ namreč vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, ta obveznost pa preneha, ko jo en izpolni, s čimer so vsi dolžniki prosti te obveznosti. To pa tudi na odškodninskem področju pomeni, da lahko oškodovanec vloži tožbo zoper vse odgovorne osebe ali pa zgolj zoper eno od njih in od nje terja povrnitev vse škode.
zastaranje - pretrganje zastaranja - delno plačilo - pripoznava dolga
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Pripoznava (tudi konkludentna) mora biti jasna in določna, tako da mora biti delno plačilo plačilo na račun, da bi ga bilo mogoče šteti kot pripoznavo dolga.
odstop terjatve s pogodbo – pogodba o odstopu terjatve – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – obvestitev dolžnika – določljiv predmet - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Pri odtujitvi terjatve med pravdo na strani tožnika v prid relevančne teorije govorijo tudi materialnopravni razlogi v zvezi s cesijo terjatve. 419. člen OZ v 2. odstavku določa, da je izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Glede na to, da je tožeča stranka (dvakrat) obvestila toženo stranko o odstopu terjatev A., upoštevajoč 419. člen OZ izpolnitev tožeči stranki za toženo stranko ne bi bila več veljavna in bi obveznost do družbe A. kljub izpolnitvi tožeči stranki zanj ostala v veljavi. Iz navedenega sledi, da je vtoževano terjatev upravičen terjati le še A., ne pa več tudi tožeča stranka.
motenje posesti – ekonomski interes – pravni interes
Da neko dejanje pomeni motenje posesti, mora predstavljati upošteven poseg v posestno stanje tožeče stranke. Zgolj dvakratna odstranitev vrtnega pohištva z dela parcele, četudi po trditvah tožeče stranke na nasilen način, pa je mogoče opredeliti le kot bagatelno spremembo posestnega stanja, ki nima niti pravnega, niti ekonomskega pomena.
ZD člen 132, 142. ZIZ člen 24. ZPP člen 208, 208/1.
prehod zapuščine na dediče - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove – prekinitev pravdnega postopka
Pritožnici je treba sicer pritrditi, da kot dedinja na podlagi omejitve iz prvega odstavka 142. člena ZD odgovarja za zapustnikove dolgove le do višine vrednosti podedovanega premoženja, kot je sodišče prve stopnje tudi zapisalo v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa. Vendar pa je v tej fazi postopka odločilen prvi del navedene določbe ZD, kjer je predpisano, da dedič odgovarja za zapustnikove dolgove. Izpodbijani sklep bi bil napačen le v primeru, če bi se pritožnica dedovanju odpovedala, saj se le takrat izvršilni postopek zoper njo ne bi mogel nadaljevati. V obravnavanem primeru pa je dedinja v pritožbi zoper izpodbijani sklep sama potrdila, da je bila razglašena za dedinjo po prvotnem dolžniku, kot izhaja tudi iz pravnomočnega sklepa o dedovanju.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0064450
OZ člen 187, 240, 630, 632, 632/2.
podjemna pogodba – odgovornost podjemnika – odgovornost podizvajalca – odgovornost za sodelavce – varnost in nadzor pri izvajanju remontnih del
Podjemnik je v razmerju do naročnika dolžan opraviti posel, ki je predmet izpolnitvenega ravnanja, ki se ga je s podjemno pogodbo zavezal opraviti, in naročniku odgovarja za izpolnitev te obveznosti. Podjemnik odgovarja, kakor bi dejanje sam storil. V tem je njegova objektivna odgovornost, odgovornost za zavezo, ki jo je ustvaril med seboj in podizvajalcem.
seznam preizkušenih terjatev – pravni interes za pravdo
Ker je bila terjatev tožeče stranke v celoti prerekana, je nepravilna ugotovitev prvostopnega sodišča, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za predmetni spor in da je potrebno tožbo zavreči.
priznanje lastninske pravice – izstavitev zemljiškoknjižne listine – solastniki – razpolaganje s svojim solastninskim deležem
Tožniki sicer uveljavljajo vsak svoj solastninski delež na posamezni nepremičnini, vendar so njihovi zahtevki uperjeni proti vsem tožencem skupaj, čeprav niso skupni lastniki spornih nepremičnin, temveč solastniki z deleži, kot so navedeni. Kot solastniki imajo pravico razpolagati le vsak s svojim solastninskim deležem in le v tem obsegu je vsak od njih pasivno legitimiran v tej pravdi.
litispendenca – meje pravnomočnosti – pravdni pobot – izvenpravdni pobot – materialnopravni ugovor ugasle pravice – očitna pisna pomota sodišča – dokazni predlog z vpogledom v drug spis
Pravnomočna postane odločitev o pobotni terjatvi le v primeru, če jo tožena stranka uveljavlja s procesnim ugovorom pobota, ne pa, če uveljavlja ugovor ugasle pravice. Sodišče sicer tudi v primeru predpravdnega pobotanja ugotavlja obstoj nasprotne terjatve, če je ta sporna, vendar zgolj z učinkom v pravdi, v katerem je uveljavljana.
Če je tožena stranka isto terjatev kot v tem postopku uspešno uveljavila v drugem postopku (v obeh postopkih kot predpravdni pobot), ne gre niti za pravnomočno razsojeno stvar niti za litispendenco, pač pa za materialnopravni ugovor ugasle pravice, da pobotna terjatev ne obstoji več, ker je zaradi pobota z drugo terjatvijo tožeče stranke že ugasnila.
Kadar stranka predlaga dokaz s vpogledom v drug spis za dokazovanje kakšnega dejstva, je treba takšen dokazni predlog ustrezno substancirati, saj je sam po sebi presplošen in nekonkretiziran. Ne nazadnje se sodišče aktivno in poglobljeno ukvarja le s predmetnim sporom in ne še s spori, ki se med istima strankama vodijo pred drugimi sodišči.
hitri postopek – rok za plačilo globe – možnost obročnega plačila globe – predlog za obročno plačilo globe – odločba – redna pravna sredstva – zahteva za sodno varstvo – upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo – upravičenec za vložitev pritožbe – krvni sorodnik
V predmetni zadevi je potrebno upoštevati 1. odstavek 46. člena ZP-1, ki določa, da o storitvi prekrška, sankcijah in drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ta zakon. Glede na navedeno zakonsko določbo je zoper sklep o neugoditvi predloga storilca za obročno odplačilo globe, ko gre torej za odločitev prekrškovnega organa o drugih vprašanjih postopka, dovoljeno vložiti redno pravno sredstvo, to je zahtevo za sodno varstvo, kot to predpisuje ZP-1. Upravičenci do vložitve tega pravnega sredstva pa niso opredeljeni v 1. odstavku 59. člena ZP-1, saj ZP-1 v 1. odstavku 59. člena določa osebe, ki so upravičene do vložitve zahteve za sodno varstvo le zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku. Upoštevati je potrebno 2. odstavek 150. člena ZP-1, ki med drugim določa, da lahko pritožbo v korist obdolženca vloži tudi krvni sorodnik, kamor je šteti tudi očeta storilke.
V skladu z 2. odstavkom 18. člena ZP-1 je mogoče storilcu dovoliti obročno odplačilo globe le v primeru, če globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1. V 1. alineji 2. odstavka 17. člena ZP-1 je kot najnižja globa za fizično osebo predpisana globa v znesku 40,00 EUR.
Sporna objava je bila označena kot oglas, podpisala jo je tretje tožena stranka in na koncu je bilo zabeleženo, da gre za promocijsko naročilo. Iz neprerekanih razlogov sodbe izhaja, da je objavo plačala tretje tožena stranka in da vsebine niso sestavili v prvi toženi stranki. Opisane značilnosti torej kažejo na to, da je objava po svoji naravi najbližje oglasu. 50. člen ZMed tako določa, da izdajatelj odgovarja za skladnost oglasa s tem zakonom in s programsko vsebino časopisa. Po tretjem odstavku 47. člena ZMed se med ostalim z oglaševanjem ne sme prizadeti spoštovanja človekovega dostojanstva. Oglas, s katerim bi bilo prizadeto spoštovanje človekovega dostojanstva, bi torej bil v nasprotju z ZMed, kar bi pomenilo, da bi lahko bilo nedopustno tudi ravnanje izdajatelja.
napoved pritožbe – zamuda roka za napoved pritožbe – vročanje pooblaščencu
Vročitev sodbe pooblaščenki tožene stranke je bila opravljena pravilno. Kadar ima stranka pooblaščenca, se vročajo sodna pisanja njemu. Šteje se, da je vloga stranki vročena, ko je vročena pooblaščencu. Le-ta je seveda dolžan obvestiti stranko o sodnem pisanju, vendar se razmerje med pooblaščencem in stranko sodišča oziroma sodnega postopka ne tiče. Okoliščina, da sta bila direktor in prokurist v času prejema sodbe v tujini oziroma, da s sodbo nista bila seznanjena, je v obravnavanem primeru nerelevantna.
ničnost pogodbe – nedopustni nagib – morala – priposestvovanje služnosti
1. Po ugotovljenem je pogodba sklenjena med tožencema zasledovala cilj po urejenem življenju prvotoženca in torej ne drži, da takšna pogodba nasprotuje morali oz. da je nagib za sklenitev takšne pogodbe moralno nedopusten.
2. Ob takšnih trditvah pa se izkaže, da ni izpolnjen pogoj za vsebinsko utemeljenost podrejenega tožbenega zahtevka. Povedano drugače, tožba je v tem delu nesklepčna.
Račun, iz katerega ni razvidna specifikacija opravljenih dejanj izvršitelja in višina stroškov za posamezna opravljena dejanja, ni ustrezna listina, s katero bi lahko upnik dokazoval potrebnost priglašenih stroškov na podlagi ZIZ.