Ker je sodišče prve stopnje natančno opredelilo obseg in intenzivnost poškodb, ki jih je utrpela oškodovanka, ni pa pravilno ocenilo, kolikšna je pravična odškodnina, ki oškodovanki ter posledično tožeči stranki iz tega naslova pripada, je zmotno uporabilo materialno pravo.
Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ko pa sodišče intervencijo zavrne, ostanejo tudi že opravljena dejanja intervenienta brez učinka. Stroške, ki so intervenientu dotlej nastali v zvezi z vstopno izjavo in sodelovanjem v postopku, mora kriti sam intervenient, upoštevaje načelo, da stroški praviloma bremenijo tistega, ki jih je povzročil.
zapuščina brez dedičev – kaduciteta – vstop v zapustnikova pravna razmerja
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije ne gre za zakonito dedovanje, pač pa gre za poseben način pridobitve lastnine in za pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije.
Republika Slovenija se kot pravni naslednik umrlega prevzemu postopka (tako kot dediči) ne more upirati.
delitev solastnine – način delitve – civilna delitev stvari
Ker solastnih nepremičnin ni mogoče fizično deliti brez znatnih stroškov in se udeleženci niso sporazumeli o načinu delitve, je pravilna odločitev, da se opravi civilna delitev.
ZZK-1 člen 93, 93/1, 132, 132-1, 148, 154, 154/2. ZFPPIPP člen 417, 417/2. ZD člen 130, 130/2.
zemljiškoknjižni postopek – udeleženci postopka – nedovoljena pritožba – zaznamba stečaja – zaznamba stečaja zapuščine – stečaj zapuščine – stranke glavnega postopka stečaja zapuščine
Stečajni upnik ni udeleženec zemljiškoknjižnega postopka, ki teče po uradni dolžnosti zaradi zaznambe stečaja.
Če je bila zapuščina prenesena na Republiko Slovenijo, vpisa zaznambe stečaja zapuščine ni mogoče zavrniti iz razloga, ker se zaznamba stečaja in s tem smiselno tudi zaznamba stečaja zapuščine lahko dovoli le nad zemljiškoknjižnim lastnikom, nad katerim je bil uveden stečaj, v času učinkov začetka stečajnega postopka pa zapustnik ni bil več lastnik nepremičnin, saj postane Republika Slovenija s prenosom zapuščine stranka glavnega postopka stečaja zapuščine in se zanjo smiselno uporabljajo pravila, ki se uporabljajo za zapustnikove dediče.
Tožeča stranka je v tožbi zatrjevala, da so pogodbe o brezplačni odsvojitvi poslovnih deležev navidezne pogodbe. Trdila je, da so z njimi tožene stranke prikrile prodajne pogodbe z namenom, da se izognejo predkupni pravici ostalih imetnikov enotnega poslovnega deleža, ki so jo ti za primer odplačnega razpolaganja z idealnimi deli tega deleža dogovorili v Pravilih upravljanja enotnega poslovnega deleža. Navedla je tudi, da so tožene stranke leta 2001 sklenile identične pogodbe, ki so že bile pravnomočno ugotovljene za nične. Ker so tožene stranke kljub temu v nasprotju z dogovorjenimi pravili sklenile sporne pogodbe, so po tožbenih navedbah ravnale protipravno in nemoralno. Zato so te pogodbe nične. Tožeča stranka je torej navedla vsa pravno relevantna dejstva, ki po določbi 86. člena OZ utemeljujejo njen zahtevek na ugotovitev ničnosti pogodb.
motenje posesti – ekonomski interes – pravni interes
Da neko dejanje pomeni motenje posesti, mora predstavljati upošteven poseg v posestno stanje tožeče stranke. Zgolj dvakratna odstranitev vrtnega pohištva z dela parcele, četudi po trditvah tožeče stranke na nasilen način, pa je mogoče opredeliti le kot bagatelno spremembo posestnega stanja, ki nima niti pravnega, niti ekonomskega pomena.
mandatna pogodba - plačilo za trud - grajanje napak na delu mandatarja
Toženec ni grajal posameznih postavk vtoževanega računa, temveč je tožniku očital nestrokovno opravljeno delo, škode, ki naj bi mu nastala, pa ni opredelil ter njene povrnitve ni zahteval s pobotnim ugovorom ali nasprotno tožbo. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča, da je tožbenemu zahtevku potrebno ugoditi. Mandatar ima namreč pravico do plačila za svoj trud oziroma opravljeno storitev, razen če ni dogovorjeno drugače.
umik tožbe – privolitev v umik – umik pobotnega ugovora – predhodni preizkus tožbe – odločanje o isti stvari
Obrazložitev delnega umika tožbe predstavlja priznanje pobotnega ugovora tožene stranke, ki se nanaša na prejeto in še ne vrnjeno posojilo. Tožena stranka bi, da bi dosegla, da sodišče odloči o celotnem zahtevku tožeče stranke in pri tem upošteva pobotni ugovor tudi v delu, ki ga je tožeča stranka priznala, morala delnemu umiku tožbe nasprotovati. Tega pa ni storila. Iz zapisnika z naroka o glavni obravnavi 26. 11. 2009 je razvidno, da je tožena stranka celo izrecno nasprotovala (sicer neutemeljenemu) preklicu umika tožbe, ki ga je podala tožeča stranka.
V pobot ni mogoče uveljavljati terjatev, o katerih že teče pravdni postopek, saj bi v tem primeru odločalo dvakrat o eni stvari, zato je sodišče pobotni ugovor tožene stranke v tem delu pravilno zavrglo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068104
OZ člen 131, 131/1, 179. ZOZP člen 7, 7/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – izguba zavarovalnih pravic – regresni zahtevek zavarovalnice – sklepčnost regresne tožbe
Za sklepčnost regresne tožbe zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Nato pa morata zavarovanec ali odgovorna oseba trditi in dokazati, da nista ravnala v nasprotju s pogodbo in (ali) ugovarjati, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.
ZPP člen 3, 3/3, 12, 214, 214/1, 214/2, 328, 328/3. OZ člen 378.
priznanje dejstev – načelo pomoči prava neuki stranki – pravna oseba
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. S tem, ko je tožena stranka dvakrat priznala terjatev tožeče stranke v višini glavnice, dejstvi kvalitete blaga in obstoja dogovora o popustu na ceno med strankama nista bili več sporni. Le če bi šlo za situacijo iz 3. odstavka 3. člena ZPP bi sodišče prve stopnje moralo izvajati ponujene dokaze, kljub pomanjkanju spora strank o odločilnih dejstvih.
Tožena stranka je pravna oseba, ki na trgu opravlja dejavnost, učinek izjave njene zakonite zastopnice pa bi ji moral biti predvidljiv in poznan, saj mora tožena stranka pri vseh dejanjih (tudi procesnih) izkazovati skrbnost dobrega gospodarstvenika (strokovnjaka). Tožena stranka je s svojo izjavo priznala dejstva in ni šlo morebiti za pripoznavo zahtevka. Načelo pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP) pa se ne razteza tudi na izjave strank o dejstvih, temveč le na uporabo procesnih pravic po ZPP, ki jih ima stranka pred postopkom.
Za izplačilo deviznih hranilnih vlog v SFRJ bi odgovarjala Narodna banka Jugoslavije samo v primeru, če tožene stranke ne bi bilo več. Ker tožena stranka še obstaja, je tožniku tudi dolžna vrniti deponirana devizna sredstva.
Za neupravičeno obogatitev gre, ko je ugotovljen neutemeljen premik premoženja, zaradi katerega je ena stran prikrajšana, druga pa obogatena, med tem pa mora obstajati vzročna zveza.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota – zmota o številki nepremičnine
Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, s katero razpolaga, ujema s samo nepremičnino v naravi.
Tožnik sicer ni vedel, da ni lastnik nepremičnine, vendar bi to moral vedeti, saj bi se glede na konkretne okoliščine primera moral zavedati, da je s sporno nepremičnino celo dvakrat razpolagal. Zato po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni bil dobroveren.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, to pa pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklenjene s tretjim pogodbo, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zgolj sklenjene zastopniške pogodbe zastopniku še ne dajejo pravice do plačila provizije, če svoje obveznosti iz teh pogodb zastopnik ne izpolni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068126
ZOR člen 361, 371,376, 751, 752.
mandatna pogodba - odgovornost odvetnika - kršitev pogodbene obveznosti mandatarja – zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe – začetek teka zastaranja – vzročna zveza
Glede na posebnost mandatnega razmerja ni mogoče sprejeti stališča, da v obravnavni zadevi začne teči zastaranje najkasneje z izdajo sklepa o ustavitvi postopka. Odločilno je, kdaj je tožnik lahko ugotovil, da mu je nastala škoda zaradi ravnanja prevzemnika posla, ki niso bila v skladu z dogovorjeno skrbnostjo in zato predstavljajo kršitev pogodbenih obveznosti. Zastaranje prične teči šele takrat, ko stranka izve za okoliščine, ki so potrebne, da svoj zahtevek uveljavi.
vsebina pogodbe – izpolnitev pogodbenih obveznosti – cena – fiksnost cen po merski enoti – določnost cene – predmet pogodbe – obseg del – presežna dela – dodatna dela - prenova objekta
Pravilno (v skladu z določbo 82. člena OZ - določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, upoštevajoč skupen namen, ki je razviden že iz narave med pravdnima strankama sklenjene pogodbe – z dodatkom glede t. i. dodatnih del) je ocenjena tudi vsebina pogodbenih določil (tako pisnih kot ustno sklenjenih in realiziranih) glede predmeta pogodbe ter le okvirno določenega obsega del, kot tudi da zaradi t. i. presežnih del tožeči stranki ni bilo potrebno kakorkoli spreminjati pogodbe ali pridobiti od tožene kakšno soglasje za izvedbo del. Ker je bil obseg del samo okvirno določen, s pisno pogodbo pa dogovorjena prenova (starega) objekta, so neutemeljeni ugovorni in pritožbeni očitki o pomanjkanju pisnih obvestil oziroma odobritve.
odstop terjatve s pogodbo – pogodba o odstopu terjatve – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – obvestitev dolžnika – določljiv predmet - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Pri odtujitvi terjatve med pravdo na strani tožnika v prid relevančne teorije govorijo tudi materialnopravni razlogi v zvezi s cesijo terjatve. 419. člen OZ v 2. odstavku določa, da je izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Glede na to, da je tožeča stranka (dvakrat) obvestila toženo stranko o odstopu terjatev A., upoštevajoč 419. člen OZ izpolnitev tožeči stranki za toženo stranko ne bi bila več veljavna in bi obveznost do družbe A. kljub izpolnitvi tožeči stranki zanj ostala v veljavi. Iz navedenega sledi, da je vtoževano terjatev upravičen terjati le še A., ne pa več tudi tožeča stranka.
pogodbena kazen – kršitev pogodbe – civilna kazen – vzrok za nepravilno izpolnitev – vzrok za zamudo z izpolnitvijo – spremembe predmeta pogodbe
OZ na pojasnjen način v primeru dogovora civilne kazni vzpostavlja domnevo, da je vzrok za nepravilno izpolnitev oziroma kršitev v sferi stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti, ta pa lahko opisano domnevo ovrže, če ji uspe dokazati, da je vzrok za kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.