OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061440
SPZ člen 105.
skupni prostori – lastninska pravica – sistem prekluzij
Če skupni prostori v smislu 3. odst. 105. čl. SPZ še niso določeni, še ne pomeni, da ne obstajajo. Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.
Stranke se sicer v skladu z namenom prekluzij res spodbuja in sili, da v določenem roku opravijo vsa ustrezna procesna dejanja, vendar načelo ekonomičnosti postopka in discipline strank ne more brez izjeme pretehtati proti materialno pravilni sodbi. Vsakič je treba presoditi, ali je v konkretnem primeru upoštevajoč vse okoliščine in posebnosti primera od stranke mogoče pričakovati takšno mero skrbnega ravnanja, da je očitek o nasprotnem življenjsko prepričljiv in razumen.
Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ko pa sodišče intervencijo zavrne, ostanejo tudi že opravljena dejanja intervenienta brez učinka. Stroške, ki so intervenientu dotlej nastali v zvezi z vstopno izjavo in sodelovanjem v postopku, mora kriti sam intervenient, upoštevaje načelo, da stroški praviloma bremenijo tistega, ki jih je povzročil.
uporaba in veljavnost ZVPot – varstvo potrošnika - pridobitna dejavnost – prodajalec blaga in storitev – prodaja stanovanja - pogojevanje izročitve stanovanja z vnaprejšnjim plačilom kupnine
Res je, da ZVPot šteje za podjetje pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, vendar je zmotno naziranje pritožnice, da ZVPot velja zgolj za podjetja, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Skladno s 4. odstavkom 1. člena ZVPot se obveznosti, ki jih ima po ZVPot podjetje, nanašajo tudi na vse druge subjekte, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve. Ne more biti dvoma, da mednje sodi tudi tožena stranka, ki je tožnikom kot potrošnikom nesporno prodala stanovanja.
Za plačila, ki so bila izvedena po v pogodbi dogovorjeni zapadlosti posameznih obrokov, so tožniki ob pravilni uporabi 1. odstavka 41. člena ZVPot upravičeni do obresti na predplačila le od dne dejanskega plačila, ne pa od pogodbeno določenega dne zapadlosti posameznega obroka.
Namen ZVPot je v varstvu vsakega potrošnika kot ekonomsko šibkejšega partnerja v pogodbenih odnosih, v katere vstopa zaradi nakupa blaga ali storitev z ekonomsko močnejšim subjektom. Tak namen zakona (zaščita potrošnika oziroma kupca) ne daje osnove za ločevanje oziroma priviligiranje določenih ponudnikov oziroma prodajalcev blaga in storitev.
Toženi stranki, ki je fizična oseba, se osebna vročitev tožbe in poziva na odgovor na tožbo v primeru če vročitev po 140. čl. ZPP ni možna, opravi na način, določen v 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP. Tožnik lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva vrnitev stroškov v 15 dneh od njenega prejema; sodišča pa sme o tem izdati sklep še pred pravnomočnostjo zamudne sodbe.
zaznamba spora - določitev nujne poti - razdružitev skupnega premoženja
Edini nepravdni postopek v katerem je možna zaznamba spora, je spor o določitvi nujne poti. Predlog za razdružitev skupnega premoženja ne zadosti pogojem za zaznambo spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060722
SZ člen 117, 117/1. ZOR člen 154, 154/1, 183. OZ člen 162.
privatizacija stanovanj – kontrahirna dolžnost – plačilo odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – vrednost točke – višina kupnine
Ker je tožnica plačala kupnino za stanovanje, izračunano po višji vrednosti točke, je utemeljen njen zahtevek za vrnitev dela najemnine, kolikor je ta presegala obveznosti lastnika stanovanja, ki jo je plačevala še 9 let po tem, ko so bili izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe po 117. členu SZ. Tožena stranka ni uspela dokazati, da ni kriva za kar devetleten nepotreben zastoj v postopku za odkup stanovanja.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – odškodnina članom agrarnih skupnosti
Sodišče v nepravdnem postopku odloči o odškodnini, če je z zakonom določeno, da se odškodnina določi v nepravdnem postopku. ZPVAS pa ne določa določitve odškodnine, temveč določa, da lahko oškodovanci uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – meje preizkusa sklepa o začetku postopka odpusta
Potem, ko je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti izdan, prvostopenjsko sodišče lahko po 1. točki 1. odst. 406. člena ZFPPIPP ustavi postopek odpusta obveznosti le, če presodi, da obstaja razlog iz 1. odst. 403. člena, ki se uveljavlja z ugovorom. Že besedna zveza „obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom“, nedvomno pove, da se prvostopenjsko sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku omeji zgolj na presojo utemeljenosti ugovornih razlogov, ni pa več upravičeno po uradni dolžnosti presojati obstoja drugih zakonskih ovir iz 399. člena ZFPPIPP, ki jih upnik ali upravitelj z ugovorom ne uveljavljata.
Pogodbenik odgovarja le za v pogodbi dogovorjene obveznosti. Zmota drugega sopogodbenika o njihovem obsegu ne pomeni, da lahko ta zahteva njihovo izpolnitev.
plačilo na obroke - zastaranje – trenutek dospelosti terjatve – začetek teka zastaralnega roka – zapadlost prvega obroka – zapadlost celotne obveznosti zaradi neplačila
V pogodbi urejena sankcija za neplačilo prvega obroka temelji na predpostavki, da je prvi obrok že zapadel v plačilo, ostali obroki pa še ne. Tožniku je dana pravica, da terja plačilo celotne preostale obveznosti, torej tistega dela celotne obveznosti, ki še ni zapadla, kar pa glede na povedano ne vključuje tudi prvi obrok. Zgolj zaradi zapadlosti še preostalega neplačanega zneska, še ne pomeni, da je tudi zapadlost prvega obroka prenesena na trenutek zapadlosti celotne preostale obveznosti.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg
Ker lastnik svojo lastninsko pravico lahko omeji, se tožnik neutemeljeno sklicuje, da je bil z njegovim soglasjem izveden poseg protipraven. Do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. čl. SPZ, ni upravičen, ker je s posegom soglašal.
Sodišče je sicer dejansko stanje ugotovilo popolno, saj je izvedensko mnenje v celoti sprejelo, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, saj presoja sodišča v primerih določitve in odprave rente lahko temelji le na predvidevanjih, izhajajoč pri tem iz normalnega, običajnega teka stvari. Dokazni standard gotovosti je tako v takšnih primerih izključen. Posledično zadošča že ocena, da so se okoliščine pomembneje spremenile.
Nevarna stvar obstaja izven krivde in zato tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega lastnika oziroma posestnika, ne moremo govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Glede na navedeno se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni izključna posledica nedopustnega ravnanja imetnika stvari.
Čeprav stopnice nimajo protizdrsnega traku (so pa kovinsko mrežaste konstrukcije ravno iz razloga, da se sneg, ki ga obiskovalci hotela, kjer se stopnice nahajajo, prinesejo s seboj, ne bi kopičil na stopnicah, temveč padel skozi mrežo) in njihovi uporabniki hodijo po njih v smučarskih čevljih s smučkami v roki, odgovornosti zavarovanke toženke ni moč presojati ne glede na krivdo, če tudi so zaradi vlažnosti oziroma mokrote stopnice spolzke. Gre za običajne okoliščine, ki jih smučar ob vstopanju v prostor iz smučišča lahko pričakuje.
Nezapadle občasne in bodoče terjatve se v skladu z 259. členom ZIZ lahko zavarujejo z predhodno odredbo. Ko so terjatve upnika, katerih izvršba je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, v celoti poravnane, ni več razlogov za vodenje postopka izvršbe. Prisilno izterjavo tistih občasnih terjatev upnika, ki so v razmerju do istega dolžnika zapadle kasneje, torej po izdaji sklepa o izvršbi, lahko upnik zahteva le z novim predlogom za izvršbo, v katerem te terjatve natančno opredeli (40. člen ZIZ).
umik tožbe – privolitev v umik – umik pobotnega ugovora – predhodni preizkus tožbe – odločanje o isti stvari
Obrazložitev delnega umika tožbe predstavlja priznanje pobotnega ugovora tožene stranke, ki se nanaša na prejeto in še ne vrnjeno posojilo. Tožena stranka bi, da bi dosegla, da sodišče odloči o celotnem zahtevku tožeče stranke in pri tem upošteva pobotni ugovor tudi v delu, ki ga je tožeča stranka priznala, morala delnemu umiku tožbe nasprotovati. Tega pa ni storila. Iz zapisnika z naroka o glavni obravnavi 26. 11. 2009 je razvidno, da je tožena stranka celo izrecno nasprotovala (sicer neutemeljenemu) preklicu umika tožbe, ki ga je podala tožeča stranka.
V pobot ni mogoče uveljavljati terjatev, o katerih že teče pravdni postopek, saj bi v tem primeru odločalo dvakrat o eni stvari, zato je sodišče pobotni ugovor tožene stranke v tem delu pravilno zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068126
ZOR člen 361, 371,376, 751, 752.
mandatna pogodba - odgovornost odvetnika - kršitev pogodbene obveznosti mandatarja – zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe – začetek teka zastaranja – vzročna zveza
Glede na posebnost mandatnega razmerja ni mogoče sprejeti stališča, da v obravnavni zadevi začne teči zastaranje najkasneje z izdajo sklepa o ustavitvi postopka. Odločilno je, kdaj je tožnik lahko ugotovil, da mu je nastala škoda zaradi ravnanja prevzemnika posla, ki niso bila v skladu z dogovorjeno skrbnostjo in zato predstavljajo kršitev pogodbenih obveznosti. Zastaranje prične teči šele takrat, ko stranka izve za okoliščine, ki so potrebne, da svoj zahtevek uveljavi.
motenje posesti – ekonomski interes – pravni interes
Da neko dejanje pomeni motenje posesti, mora predstavljati upošteven poseg v posestno stanje tožeče stranke. Zgolj dvakratna odstranitev vrtnega pohištva z dela parcele, četudi po trditvah tožeče stranke na nasilen način, pa je mogoče opredeliti le kot bagatelno spremembo posestnega stanja, ki nima niti pravnega, niti ekonomskega pomena.
vsebina pogodbe – izpolnitev pogodbenih obveznosti – cena – fiksnost cen po merski enoti – določnost cene – predmet pogodbe – obseg del – presežna dela – dodatna dela - prenova objekta
Pravilno (v skladu z določbo 82. člena OZ - določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, upoštevajoč skupen namen, ki je razviden že iz narave med pravdnima strankama sklenjene pogodbe – z dodatkom glede t. i. dodatnih del) je ocenjena tudi vsebina pogodbenih določil (tako pisnih kot ustno sklenjenih in realiziranih) glede predmeta pogodbe ter le okvirno določenega obsega del, kot tudi da zaradi t. i. presežnih del tožeči stranki ni bilo potrebno kakorkoli spreminjati pogodbe ali pridobiti od tožene kakšno soglasje za izvedbo del. Ker je bil obseg del samo okvirno določen, s pisno pogodbo pa dogovorjena prenova (starega) objekta, so neutemeljeni ugovorni in pritožbeni očitki o pomanjkanju pisnih obvestil oziroma odobritve.
zastaranje - pretrganje zastaranja - delno plačilo - pripoznava dolga
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Pripoznava (tudi konkludentna) mora biti jasna in določna, tako da mora biti delno plačilo plačilo na račun, da bi ga bilo mogoče šteti kot pripoznavo dolga.