CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056202
ZPP člen 213, 249, 249/1, 286b, 319, 319/1, 343, 343/1. OZ člen 103, 131, 247, 619, 627, 628, 639, 639/3, 639/5, 648, 649, 659, 660. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10(2).
pravnomočnost – zavrženje pritožbe – nagrada za izvedensko delo – gradbena pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevki – refleksna škoda – pogodbena kazen
Poleg izgradnje novega gradbenega objekta so lahko predmet gradbene pogodbe tudi druga gradbena dela na obstoječem objektu, med katera sodijo rekonstrukcija objekta in vzdrževalna dela.
Dokončanje del po drugih izvajalcih ni mogoče obravnavati kot škodo. Tudi v primeru odpovedi pogodbe zaradi neizpolnitve, ima pojavna oblika škod lastnost stvarnih napak, torej je tudi to mogoče uveljavljati le v okviru jamčevalnih zahtevkov.
odstop terjatve s pogodbo – pogodba o odstopu terjatve – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – obvestitev dolžnika – določljiv predmet - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Pri odtujitvi terjatve med pravdo na strani tožnika v prid relevančne teorije govorijo tudi materialnopravni razlogi v zvezi s cesijo terjatve. 419. člen OZ v 2. odstavku določa, da je izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Glede na to, da je tožeča stranka (dvakrat) obvestila toženo stranko o odstopu terjatev A., upoštevajoč 419. člen OZ izpolnitev tožeči stranki za toženo stranko ne bi bila več veljavna in bi obveznost do družbe A. kljub izpolnitvi tožeči stranki zanj ostala v veljavi. Iz navedenega sledi, da je vtoževano terjatev upravičen terjati le še A., ne pa več tudi tožeča stranka.
Sodna praksa je že zavzela stališče, da presoja pravnega standarda nepreskrbljenosti, ki predstavlja predpostavko za upravičenje do preživnine, nujno zajema tudi upoštevanje minimalne socialne varnosti oziroma preskrbljenosti zakonca tudi v bodoče, pri čemer takšna bodoča nepreskrbljenost predstavlja podlago pri prisoji tako imenovane simbolične preživnine. Pritožba pravilno opozarja, da je toženkin položaj negotov, toženka pa lahko premoženje tudi izgubi in se na njeni strani okoliščine spremenijo do take mere, da bi terjale plačevanje preživnine. Ker je torej bodoč tožničin premoženjski položaj negotov, je v konkretnem primeru podana podlaga za prisojo simbolične preživnine v znesku 1,00 EUR.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068104
OZ člen 131, 131/1, 179. ZOZP člen 7, 7/2.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – vožnja pod vplivom alkohola – izguba zavarovalnih pravic – regresni zahtevek zavarovalnice – sklepčnost regresne tožbe
Za sklepčnost regresne tožbe zadošča, da zavarovalnica trdi in ponudi dokaze, da je bila zavarovalna pogodba kršena in kako ter da je izplačala odškodnino in koliko. Nato pa morata zavarovanec ali odgovorna oseba trditi in dokazati, da nista ravnala v nasprotju s pogodbo in (ali) ugovarjati, da zavarovalnica ni pravilno likvidirala škode.
ZPP člen 3, 3/3, 12, 214, 214/1, 214/2, 328, 328/3. OZ člen 378.
priznanje dejstev – načelo pomoči prava neuki stranki – pravna oseba
Dejstva, ki jih stranka ne zanika, ali jih zanika brez navajanja razlogov, se štejejo za priznana. S tem, ko je tožena stranka dvakrat priznala terjatev tožeče stranke v višini glavnice, dejstvi kvalitete blaga in obstoja dogovora o popustu na ceno med strankama nista bili več sporni. Le če bi šlo za situacijo iz 3. odstavka 3. člena ZPP bi sodišče prve stopnje moralo izvajati ponujene dokaze, kljub pomanjkanju spora strank o odločilnih dejstvih.
Tožena stranka je pravna oseba, ki na trgu opravlja dejavnost, učinek izjave njene zakonite zastopnice pa bi ji moral biti predvidljiv in poznan, saj mora tožena stranka pri vseh dejanjih (tudi procesnih) izkazovati skrbnost dobrega gospodarstvenika (strokovnjaka). Tožena stranka je s svojo izjavo priznala dejstva in ni šlo morebiti za pripoznavo zahtevka. Načelo pomoči prava neuki stranki (12. člen ZPP) pa se ne razteza tudi na izjave strank o dejstvih, temveč le na uporabo procesnih pravic po ZPP, ki jih ima stranka pred postopkom.
mandatna pogodba - plačilo za trud - grajanje napak na delu mandatarja
Toženec ni grajal posameznih postavk vtoževanega računa, temveč je tožniku očital nestrokovno opravljeno delo, škode, ki naj bi mu nastala, pa ni opredelil ter njene povrnitve ni zahteval s pobotnim ugovorom ali nasprotno tožbo. Glede na navedeno je pravilen zaključek sodišča, da je tožbenemu zahtevku potrebno ugoditi. Mandatar ima namreč pravico do plačila za svoj trud oziroma opravljeno storitev, razen če ni dogovorjeno drugače.
priposestvovanje služnosti – pravo priposestvovanje – nepravo priposestvovanje - služnost poti – nemini res sua servit – ni služnosti na lastni stvari
Priposestvovalna doba lahko začne teči šele v trenutku, ko lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine ni več ista oseba.
Najkasneje v trenutku vložitve tožbe tožnika nista bila več dobroverna in v posledici nista izpolnila pogoja desetletnega dobrovernega izvrševanja služnosti, ki bi bilo potrebno za (pravo) priposestvovanje.
delitev stroškov glede na uspeh v postopku – stroški postopka
Opisana primerjava skupnih stroškov tožene stranke (5.619,00 EUR) z v pritožbi navedenimi stroški tožeče stranke (8.099,00 EUR) in upoštevanje uspeha obeh strank v pravdi (33 % na strani tožeče stranke proti 67 % na strani tožene stranke), za kar se zavzema pritožba, pokaže, da je odločitev prvega sodišča pritožnici v korist.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0061450
ZOZP člen 7, 34, 41.
regres Slovenskega zavarovalnega združenja – višina regresa
41. člen ZOZP, ki združenju daje pravico, da izplačano odškodnino ali zavarovalnino skupaj z obrestmi in stroški izterja od lastnika vozila in od povzročitelja škode, višine povračilnega zahtevka ne omejuje. Nobene podlage v zakonu pa ni, da bi sodišče določilo 7. člena ZOZP uporabilo smiselno. Regres SZZ je zato neomejen.
zapuščina brez dedičev – kaduciteta – vstop v zapustnikova pravna razmerja
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije ne gre za zakonito dedovanje, pač pa gre za poseben način pridobitve lastnine in za pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije.
Republika Slovenija se kot pravni naslednik umrlega prevzemu postopka (tako kot dediči) ne more upirati.
odlog delitve solastnega premoženja – neprimeren čas
Neprimeren čas je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliščin, ki so lahko objektivne ali subjektivne narave, njihova bistvena značilnost pa je v njihovi začasnosti in prehodnosti.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061463
ZD člen 9, 32. ZPP člen 156, 156/1.
prehod zapuščine – smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka - odpoved dediščini - prehod v državno lastnino - zahtevek nekdanjih dedičev na povrnitev stroškov
Po določilu 132. člena ZD preide pokojnikova zapuščina s trenutkom njegove smrti po samem zakonu na njegove dediče. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. Dedič zato postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
Ravnanje nekdanjih dedičev, ki so za izjavo odpovedi dedovanju potrebovali skoraj dve leti, je bilo neskrbno. Kar se tiče stopnje krivde, jim je mogoče očitati najmanj malomarnost, ki je pogojevala nastanek nesmotrnih stroškov tako njim kot tudi tožeči stranki. Sankcija za njihovo nesmotrno pravdanje pa je dvojna: sami so dolžni kriti svoje stroške pravdanja, hkrati pa morajo povrniti tudi stroške nasprotni stranki oziroma tožnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0068126
ZOR člen 361, 371,376, 751, 752.
mandatna pogodba - odgovornost odvetnika - kršitev pogodbene obveznosti mandatarja – zastaranje odškodninske terjatve iz kršitve mandatne pogodbe – začetek teka zastaranja – vzročna zveza
Glede na posebnost mandatnega razmerja ni mogoče sprejeti stališča, da v obravnavni zadevi začne teči zastaranje najkasneje z izdajo sklepa o ustavitvi postopka. Odločilno je, kdaj je tožnik lahko ugotovil, da mu je nastala škoda zaradi ravnanja prevzemnika posla, ki niso bila v skladu z dogovorjeno skrbnostjo in zato predstavljajo kršitev pogodbenih obveznosti. Zastaranje prične teči šele takrat, ko stranka izve za okoliščine, ki so potrebne, da svoj zahtevek uveljavi.
vsebina pogodbe – izpolnitev pogodbenih obveznosti – cena – fiksnost cen po merski enoti – določnost cene – predmet pogodbe – obseg del – presežna dela – dodatna dela - prenova objekta
Pravilno (v skladu z določbo 82. člena OZ - določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, upoštevajoč skupen namen, ki je razviden že iz narave med pravdnima strankama sklenjene pogodbe – z dodatkom glede t. i. dodatnih del) je ocenjena tudi vsebina pogodbenih določil (tako pisnih kot ustno sklenjenih in realiziranih) glede predmeta pogodbe ter le okvirno določenega obsega del, kot tudi da zaradi t. i. presežnih del tožeči stranki ni bilo potrebno kakorkoli spreminjati pogodbe ali pridobiti od tožene kakšno soglasje za izvedbo del. Ker je bil obseg del samo okvirno določen, s pisno pogodbo pa dogovorjena prenova (starega) objekta, so neutemeljeni ugovorni in pritožbeni očitki o pomanjkanju pisnih obvestil oziroma odobritve.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota – zmota o številki nepremičnine
Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, s katero razpolaga, ujema s samo nepremičnino v naravi.
Tožnik sicer ni vedel, da ni lastnik nepremičnine, vendar bi to moral vedeti, saj bi se glede na konkretne okoliščine primera moral zavedati, da je s sporno nepremičnino celo dvakrat razpolagal. Zato po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni bil dobroveren.
Zgolj seznanjenost upnika s tem, da med dolžnikom in tretjim obstaja dogovor, po katerem bi slednji poravnal dolžnikov dolg, še ne pomeni njegovega strinjanja s spremembo dolžnika. Upnik mora namreč izraziti svojo privolitev tudi v tem, da bo obveznost iz dosedanjega dolžnika prešla na novega dolžnika, prvi pa k plačilu ne bo več zavezan.
Čeprav je dejansko končni tekst pogodbe res v celoti pripravil posrednik, ta tekst pa je že vseboval tudi dopolnitve o plačilu posredniške provizije, ni mogoče šteti, da je posrednik privolil v spremembo dolžnika, torej dolg naročitelja v celoti preide na drugo stranko v nasprotju s sicer dogovorjenim plačilom po posredniški pogodbi.
umik tožbe – privolitev v umik – umik pobotnega ugovora – predhodni preizkus tožbe – odločanje o isti stvari
Obrazložitev delnega umika tožbe predstavlja priznanje pobotnega ugovora tožene stranke, ki se nanaša na prejeto in še ne vrnjeno posojilo. Tožena stranka bi, da bi dosegla, da sodišče odloči o celotnem zahtevku tožeče stranke in pri tem upošteva pobotni ugovor tudi v delu, ki ga je tožeča stranka priznala, morala delnemu umiku tožbe nasprotovati. Tega pa ni storila. Iz zapisnika z naroka o glavni obravnavi 26. 11. 2009 je razvidno, da je tožena stranka celo izrecno nasprotovala (sicer neutemeljenemu) preklicu umika tožbe, ki ga je podala tožeča stranka.
V pobot ni mogoče uveljavljati terjatev, o katerih že teče pravdni postopek, saj bi v tem primeru odločalo dvakrat o eni stvari, zato je sodišče pobotni ugovor tožene stranke v tem delu pravilno zavrglo.