Zgolj seznanjenost upnika s tem, da med dolžnikom in tretjim obstaja dogovor, po katerem bi slednji poravnal dolžnikov dolg, še ne pomeni njegovega strinjanja s spremembo dolžnika. Upnik mora namreč izraziti svojo privolitev tudi v tem, da bo obveznost iz dosedanjega dolžnika prešla na novega dolžnika, prvi pa k plačilu ne bo več zavezan.
Čeprav je dejansko končni tekst pogodbe res v celoti pripravil posrednik, ta tekst pa je že vseboval tudi dopolnitve o plačilu posredniške provizije, ni mogoče šteti, da je posrednik privolil v spremembo dolžnika, torej dolg naročitelja v celoti preide na drugo stranko v nasprotju s sicer dogovorjenim plačilom po posredniški pogodbi.
ZIZ ne daje strokovnim sodelavcem pooblastila za odločanje o vseh ugovorih, podanih v postopku, ki je bil začet po predlogu na podlagi verodostojne listine, temveč le za odločanje o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega presoja je omejena na pravočasnost, popolnost, dovoljenost in obrazloženost ugovora.
vznemirjanje lastninske pravice - parkiranje ob hiši - pasivna legitimacija
Ob dejstvu, da je toženka lastnica sporne parcele, je dolžna zagotoviti, da tudi njena otroka in gosti ne parkirajo tako, da tožnikoma ovirajo izvrševanje njune lastninske pravice. Način, kako bo za to poskrbela, je prepuščen njej. Tudi če, kot trdi, vznemirjanja (parkiranja tik ob hiši tožnikov) ne naroča, nima od njega nobene koristi in tudi nima namena škodovanja tožnikom, to ne pomeni, da za zahtevek ne bi bila pasivno legitimirana.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060729
ZOZP člen 7. OZ člen 131, 131/1, 179.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - materialno procesno vodstvo - povrnitev izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca, v regresnem zahtevku pa je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice. Ne zadošča torej, da zavarovalnica pojasni, koliko (za vse oblike škode skupaj) in iz katerega škodnega dogodka je škoda plačana. V primeru odškodnine za nepremoženjsko škodo mora podati tudi navedbe o tem, kakšna škoda je nastala oškodovancu.
Stališče, da je toženec tisti, ki mora podati ugovora, da je zavarovalnica plačala preveč in v okviru teh podati trditve o obsegu škode (ki naj jih, če ne drugače pridobi s poizvedbami pri tožeči stranki), je nerazumno in posega v toženčevo pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Če zavarovalnica trditev o obsegu škode ne poda, mora sodišče opraviti materialno procesno vodstvo. Ob izostanku tega tožnico ne zadene sankcija prekluzije.
zaznamba spora - določitev nujne poti - razdružitev skupnega premoženja
Edini nepravdni postopek v katerem je možna zaznamba spora, je spor o določitvi nujne poti. Predlog za razdružitev skupnega premoženja ne zadosti pogojem za zaznambo spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0060722
SZ člen 117, 117/1. ZOR člen 154, 154/1, 183. OZ člen 162.
privatizacija stanovanj – kontrahirna dolžnost – plačilo odškodnine zaradi kršitve kontrahirne dolžnosti – vrednost točke – višina kupnine
Ker je tožnica plačala kupnino za stanovanje, izračunano po višji vrednosti točke, je utemeljen njen zahtevek za vrnitev dela najemnine, kolikor je ta presegala obveznosti lastnika stanovanja, ki jo je plačevala še 9 let po tem, ko so bili izpolnjeni pogoji za sklenitev pogodbe po 117. členu SZ. Tožena stranka ni uspela dokazati, da ni kriva za kar devetleten nepotreben zastoj v postopku za odkup stanovanja.
Ker je sodišče prve stopnje natančno opredelilo obseg in intenzivnost poškodb, ki jih je utrpela oškodovanka, ni pa pravilno ocenilo, kolikšna je pravična odškodnina, ki oškodovanki ter posledično tožeči stranki iz tega naslova pripada, je zmotno uporabilo materialno pravo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0056202
ZPP člen 213, 249, 249/1, 286b, 319, 319/1, 343, 343/1. OZ člen 103, 131, 247, 619, 627, 628, 639, 639/3, 639/5, 648, 649, 659, 660. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-10(2).
pravnomočnost – zavrženje pritožbe – nagrada za izvedensko delo – gradbena pogodba – odgovornost za napake – jamčevalni zahtevki – refleksna škoda – pogodbena kazen
Poleg izgradnje novega gradbenega objekta so lahko predmet gradbene pogodbe tudi druga gradbena dela na obstoječem objektu, med katera sodijo rekonstrukcija objekta in vzdrževalna dela.
Dokončanje del po drugih izvajalcih ni mogoče obravnavati kot škodo. Tudi v primeru odpovedi pogodbe zaradi neizpolnitve, ima pojavna oblika škod lastnost stvarnih napak, torej je tudi to mogoče uveljavljati le v okviru jamčevalnih zahtevkov.
spor o pristojnosti – stvarna pristojnost – odškodnina članom agrarnih skupnosti
Sodišče v nepravdnem postopku odloči o odškodnini, če je z zakonom določeno, da se odškodnina določi v nepravdnem postopku. ZPVAS pa ne določa določitve odškodnine, temveč določa, da lahko oškodovanci uveljavljajo odškodnino po splošnih odškodninskih predpisih.
družbena pogodba – societeta - delitev dobička - stroški zaradi delovanja societete
Stroškov družbenice ni moč zavrniti že zato, ker se glasijo na drugo pravno osebo in jih ni poravnala societeta ali njena družbenica neposredno. Tudi takšni stroški, ki nastanejo zaradi delovanja societete in jih neposredno poravna tretji kot posredni zastopnik družbenika so namreč predmet medsebojnega poravnavanja med družbeniki (communicatio lucri et damni) in so jih dolžni družbeniki trpeti skupno, v okviru svojega družbenega dogovora.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Na podlagi 1. odstavka 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. K obvestilu mora biti predložen sklep o izvršbi. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi.
priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota – zmota o številki nepremičnine
Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, s katero razpolaga, ujema s samo nepremičnino v naravi.
Tožnik sicer ni vedel, da ni lastnik nepremičnine, vendar bi to moral vedeti, saj bi se glede na konkretne okoliščine primera moral zavedati, da je s sporno nepremičnino celo dvakrat razpolagal. Zato po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni bil dobroveren.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, to pa pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklenjene s tretjim pogodbo, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zgolj sklenjene zastopniške pogodbe zastopniku še ne dajejo pravice do plačila provizije, če svoje obveznosti iz teh pogodb zastopnik ne izpolni.
ZIZ člen 238a, 238b, 238b/1, 238b/2, 238c, 238f, 238f/4, 238f/5, 238f/6. ZZZDR člen 105, 105/3.
izvršba na izročitev otroka – primernost izvršilnega naslova - predodelitev otroka – otrokova korist – izpolnitev obveznosti – navidezni poskusi izpolnitve – rok in način izročitve otroka – krivda za neizročitev otroka – psihična priprava otroka na preselitev – sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
V postopku izvršbe na izročitev otroka ni več mogoče presojati, ali je odločitev, da se otroka dodeli v varstvo in vzgojo določenemu roditelju, v (naj)večjo otrokovo korist. Prav tako v izvršilnem postopku ni več mogoče ugotavljati, ali otrok dejansko noče stalno živeti pri roditelju, h kateremu je bil dodeljen, kakšni so otrokovi morebitni razlogi za to, in ali so ti otrokovi razlogi utemeljeni ali ne.
ZIZ člen 15, 42, 71, 71/1, 71/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog dolžnika za odlog izvršbe - nepravilna označba upnika – prehod obveznosti na dolžnika – nedopustna pritožbena novota – potrdilo o izvršljivosti – predlog za dopustitev revizije kot upravičeni razlog za odlog izvršbe
Napaka v zapisu osebe - toženca v postopku izdaje izvršilnega naslova, ko sta sodišči prve in druge stopnje napako iz tožbe povzele v svojih sodbah, ne povzroča absolutne ničnosti tako izdanih sodb - torej izvršilnega naslova, ampak je mogoče napako odpraviti še ob vložitvi oziroma pred vložitvijo izvršilnega predloga.
odstop terjatve s pogodbo – pogodba o odstopu terjatve – cesija – katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo – obvestitev dolžnika – določljiv predmet - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda
Pri odtujitvi terjatve med pravdo na strani tožnika v prid relevančne teorije govorijo tudi materialnopravni razlogi v zvezi s cesijo terjatve. 419. člen OZ v 2. odstavku določa, da je izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Glede na to, da je tožeča stranka (dvakrat) obvestila toženo stranko o odstopu terjatev A., upoštevajoč 419. člen OZ izpolnitev tožeči stranki za toženo stranko ne bi bila več veljavna in bi obveznost do družbe A. kljub izpolnitvi tožeči stranki zanj ostala v veljavi. Iz navedenega sledi, da je vtoževano terjatev upravičen terjati le še A., ne pa več tudi tožeča stranka.
priposestvovanje služnosti – pravo priposestvovanje – nepravo priposestvovanje - služnost poti – nemini res sua servit – ni služnosti na lastni stvari
Priposestvovalna doba lahko začne teči šele v trenutku, ko lastnik gospodujoče in služeče nepremičnine ni več ista oseba.
Najkasneje v trenutku vložitve tožbe tožnika nista bila več dobroverna in v posledici nista izpolnila pogoja desetletnega dobrovernega izvrševanja služnosti, ki bi bilo potrebno za (pravo) priposestvovanje.
negatorna tožba - varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem – soglasje lastnika za poseg
Ker lastnik svojo lastninsko pravico lahko omeji, se tožnik neutemeljeno sklicuje, da je bil z njegovim soglasjem izveden poseg protipraven. Do pravnega varstva, ki ga zagotavlja 99. čl. SPZ, ni upravičen, ker je s posegom soglašal.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061463
ZD člen 9, 32. ZPP člen 156, 156/1.
prehod zapuščine – smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka - odpoved dediščini - prehod v državno lastnino - zahtevek nekdanjih dedičev na povrnitev stroškov
Po določilu 132. člena ZD preide pokojnikova zapuščina s trenutkom njegove smrti po samem zakonu na njegove dediče. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. Dedič zato postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
Ravnanje nekdanjih dedičev, ki so za izjavo odpovedi dedovanju potrebovali skoraj dve leti, je bilo neskrbno. Kar se tiče stopnje krivde, jim je mogoče očitati najmanj malomarnost, ki je pogojevala nastanek nesmotrnih stroškov tako njim kot tudi tožeči stranki. Sankcija za njihovo nesmotrno pravdanje pa je dvojna: sami so dolžni kriti svoje stroške pravdanja, hkrati pa morajo povrniti tudi stroške nasprotni stranki oziroma tožnici.
osebni stečaj – odpust obveznosti – predlog za odpust obveznosti – ugovor proti odpustu obveznosti – meje preizkusa sklepa o začetku postopka odpusta
Potem, ko je sklep o začetku postopka odpusta obveznosti izdan, prvostopenjsko sodišče lahko po 1. točki 1. odst. 406. člena ZFPPIPP ustavi postopek odpusta obveznosti le, če presodi, da obstaja razlog iz 1. odst. 403. člena, ki se uveljavlja z ugovorom. Že besedna zveza „obstaja razlog, ki se uveljavlja z ugovorom“, nedvomno pove, da se prvostopenjsko sodišče v postopku odpusta obveznosti stečajnemu dolžniku omeji zgolj na presojo utemeljenosti ugovornih razlogov, ni pa več upravičeno po uradni dolžnosti presojati obstoja drugih zakonskih ovir iz 399. člena ZFPPIPP, ki jih upnik ali upravitelj z ugovorom ne uveljavljata.