OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061440
SPZ člen 105.
skupni prostori – lastninska pravica – sistem prekluzij
Če skupni prostori v smislu 3. odst. 105. čl. SPZ še niso določeni, še ne pomeni, da ne obstajajo. Značilnost skupnih prostorov je, da služijo hiši kot celoti in za njih ne velja pravni režim posameznega ločenega dela večstanovanjske hiše; kot del stvari ne morejo postati predmet posebne lastninske pravice.
Stranke se sicer v skladu z namenom prekluzij res spodbuja in sili, da v določenem roku opravijo vsa ustrezna procesna dejanja, vendar načelo ekonomičnosti postopka in discipline strank ne more brez izjeme pretehtati proti materialno pravilni sodbi. Vsakič je treba presoditi, ali je v konkretnem primeru upoštevajoč vse okoliščine in posebnosti primera od stranke mogoče pričakovati takšno mero skrbnega ravnanja, da je očitek o nasprotnem življenjsko prepričljiv in razumen.
ZIZ člen 238a, 238b, 238b/1, 238b/2, 238c, 238f, 238f/4, 238f/5, 238f/6. ZZZDR člen 105, 105/3.
izvršba na izročitev otroka – primernost izvršilnega naslova - predodelitev otroka – otrokova korist – izpolnitev obveznosti – navidezni poskusi izpolnitve – rok in način izročitve otroka – krivda za neizročitev otroka – psihična priprava otroka na preselitev – sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
V postopku izvršbe na izročitev otroka ni več mogoče presojati, ali je odločitev, da se otroka dodeli v varstvo in vzgojo določenemu roditelju, v (naj)večjo otrokovo korist. Prav tako v izvršilnem postopku ni več mogoče ugotavljati, ali otrok dejansko noče stalno živeti pri roditelju, h kateremu je bil dodeljen, kakšni so otrokovi morebitni razlogi za to, in ali so ti otrokovi razlogi utemeljeni ali ne.
Do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, se intervenient lahko udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ko pa sodišče intervencijo zavrne, ostanejo tudi že opravljena dejanja intervenienta brez učinka. Stroške, ki so intervenientu dotlej nastali v zvezi z vstopno izjavo in sodelovanjem v postopku, mora kriti sam intervenient, upoštevaje načelo, da stroški praviloma bremenijo tistega, ki jih je povzročil.
Ker je bila zavarovalna pogodba sklenjena z vnaprej pripravljeno in predlagano vsebino Splošnih pogojev s strani tožene stranke, je potrebno njena nejasna določila razlagati v korist tožnika.
odlog delitve solastnega premoženja – neprimeren čas
Neprimeren čas je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliščin, ki so lahko objektivne ali subjektivne narave, njihova bistvena značilnost pa je v njihovi začasnosti in prehodnosti.
pogodbena kazen – kršitev pogodbe – civilna kazen – vzrok za nepravilno izpolnitev – vzrok za zamudo z izpolnitvijo – spremembe predmeta pogodbe
OZ na pojasnjen način v primeru dogovora civilne kazni vzpostavlja domnevo, da je vzrok za nepravilno izpolnitev oziroma kršitev v sferi stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti, ta pa lahko opisano domnevo ovrže, če ji uspe dokazati, da je vzrok za kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.
ZIZ ne daje strokovnim sodelavcem pooblastila za odločanje o vseh ugovorih, podanih v postopku, ki je bil začet po predlogu na podlagi verodostojne listine, temveč le za odločanje o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega presoja je omejena na pravočasnost, popolnost, dovoljenost in obrazloženost ugovora.
vznemirjanje lastninske pravice - parkiranje ob hiši - pasivna legitimacija
Ob dejstvu, da je toženka lastnica sporne parcele, je dolžna zagotoviti, da tudi njena otroka in gosti ne parkirajo tako, da tožnikoma ovirajo izvrševanje njune lastninske pravice. Način, kako bo za to poskrbela, je prepuščen njej. Tudi če, kot trdi, vznemirjanja (parkiranja tik ob hiši tožnikov) ne naroča, nima od njega nobene koristi in tudi nima namena škodovanja tožnikom, to ne pomeni, da za zahtevek ne bi bila pasivno legitimirana.
Za neupravičeno obogatitev gre, ko je ugotovljen neutemeljen premik premoženja, zaradi katerega je ena stran prikrajšana, druga pa obogatena, med tem pa mora obstajati vzročna zveza.
Za izplačilo deviznih hranilnih vlog v SFRJ bi odgovarjala Narodna banka Jugoslavije samo v primeru, če tožene stranke ne bi bilo več. Ker tožena stranka še obstaja, je tožniku tudi dolžna vrniti deponirana devizna sredstva.
družbena pogodba – societeta - delitev dobička - stroški zaradi delovanja societete
Stroškov družbenice ni moč zavrniti že zato, ker se glasijo na drugo pravno osebo in jih ni poravnala societeta ali njena družbenica neposredno. Tudi takšni stroški, ki nastanejo zaradi delovanja societete in jih neposredno poravna tretji kot posredni zastopnik družbenika so namreč predmet medsebojnega poravnavanja med družbeniki (communicatio lucri et damni) in so jih dolžni družbeniki trpeti skupno, v okviru svojega družbenega dogovora.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Na podlagi 1. odstavka 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. K obvestilu mora biti predložen sklep o izvršbi. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi.
pridobitev lastninske pravice – odsvojitev nepremičnine – darilo – strinjanje z razpolaganjem nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Tožnik, ki je vedel za odsvojitev in se z njo celo strinjal, pa ni takšna tretja dobroverna oseba, ki bi se lahko sklicevala na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ker je torej vedel in soglašal s prenosom lastninske pravice na skupno hčerko pravdnih strank, ne more terjati vrnitve darila od toženke, čeprav je bila ta v času vložitve tožbe še vknjižena kot lastnica spornih nepremičnin v zemljiški knjigi. .
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060729
ZOZP člen 7. OZ člen 131, 131/1, 179.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - materialno procesno vodstvo - povrnitev izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca, v regresnem zahtevku pa je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice. Ne zadošča torej, da zavarovalnica pojasni, koliko (za vse oblike škode skupaj) in iz katerega škodnega dogodka je škoda plačana. V primeru odškodnine za nepremoženjsko škodo mora podati tudi navedbe o tem, kakšna škoda je nastala oškodovancu.
Stališče, da je toženec tisti, ki mora podati ugovora, da je zavarovalnica plačala preveč in v okviru teh podati trditve o obsegu škode (ki naj jih, če ne drugače pridobi s poizvedbami pri tožeči stranki), je nerazumno in posega v toženčevo pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Če zavarovalnica trditev o obsegu škode ne poda, mora sodišče opraviti materialno procesno vodstvo. Ob izostanku tega tožnico ne zadene sankcija prekluzije.
pozneje najdeno premoženje - sporna dejstva - napotitev na pravdo - prekinitev zapuščinskega postopka - obseg zapuščine
Vdovec zanika, da je na njegovo ime vpisano premoženje (nepremičnine, registrirana vozila) njegova in zapustničina skupna lastnina. Dediča, ki po pravnomočnem zaključku zapuščinskega postopka, v katerem sta sodelovala, trdita, da kot pozneje najdeno premoženje v zapuščino sodi tudi premoženje, ki je vpisano na vdovca, morata to uveljaviti v pravdnem postopku.
Zemljiška knjiga je uradna evidenca nepremičnin, zato mora spremembo zemljiškoknjižnih podatkov doseči tisti, ki drugačne podatke zatrjuje. Po naravi stvari to lahko doseže le tisti, ki ima za to interes. Enako velja za registrirani vozili.
Tožena stranka res ni bila dolžna prevzeti rešenih delov, vendar pa je bila dolžna tožnici plačati znesek, ki bi le tej omogočil kupiti drugo vozilo v enakem stanju, v kakršnem je bilo njeno vozilo pred škodnim dogodkom, v tem primeru pa bi bila upravičena prevzeti rešene dele. Tudi če jih ni zahtevala, ni upravičena zmanjšati odškodnine za njihovo vrednost. To bi bila upravičena le, če bi tožnica na to pristala.
zakonske zamudne obresti - prenehanje teka zakonskih zamudnih obresti – ne ultra alterum tantum - obvezna uporaba odločb ustavnega sodišča
Zamudne obresti so bile poplačane pred začetkom učinkovanja odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-300/04 z dne 2. 3. 2006, tako da v trenutku, ko je ta začela učinkovati, izvršilni postopek ni tekel zaradi neplačanih zamudnih obresti, ki bi dosegle oziroma presegle glavnico. Le glede takšnih obresti bi namreč bilo treba upoštevati omejitve.
Sodišče je sicer dejansko stanje ugotovilo popolno, saj je izvedensko mnenje v celoti sprejelo, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, saj presoja sodišča v primerih določitve in odprave rente lahko temelji le na predvidevanjih, izhajajoč pri tem iz normalnega, običajnega teka stvari. Dokazni standard gotovosti je tako v takšnih primerih izključen. Posledično zadošča že ocena, da so se okoliščine pomembneje spremenile.