priposestvovanje – dobra vera – opravičljiva zmota – zmota o številki nepremičnine
Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, s katero razpolaga, ujema s samo nepremičnino v naravi.
Tožnik sicer ni vedel, da ni lastnik nepremičnine, vendar bi to moral vedeti, saj bi se glede na konkretne okoliščine primera moral zavedati, da je s sporno nepremičnino celo dvakrat razpolagal. Zato po presoji pritožbenega sodišča tožnik ni bil dobroveren.
Pri pogodbi o zastopanju gre za obligacijo rezultata, to pa pomeni, da ima zastopnik pravico do plačila šele, ko v imenu in za račun naročitelja sklenjene s tretjim pogodbo, ali pa pogodbo s tretjim sklene naročitelj po posredovanju zastopnika. Zgolj sklenjene zastopniške pogodbe zastopniku še ne dajejo pravice do plačila provizije, če svoje obveznosti iz teh pogodb zastopnik ne izpolni.
Nevarna stvar obstaja izven krivde in zato tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega lastnika oziroma posestnika, ne moremo govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Glede na navedeno se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni izključna posledica nedopustnega ravnanja imetnika stvari.
Čeprav stopnice nimajo protizdrsnega traku (so pa kovinsko mrežaste konstrukcije ravno iz razloga, da se sneg, ki ga obiskovalci hotela, kjer se stopnice nahajajo, prinesejo s seboj, ne bi kopičil na stopnicah, temveč padel skozi mrežo) in njihovi uporabniki hodijo po njih v smučarskih čevljih s smučkami v roki, odgovornosti zavarovanke toženke ni moč presojati ne glede na krivdo, če tudi so zaradi vlažnosti oziroma mokrote stopnice spolzke. Gre za običajne okoliščine, ki jih smučar ob vstopanju v prostor iz smučišča lahko pričakuje.
delitev stroškov glede na uspeh v postopku – stroški postopka
Opisana primerjava skupnih stroškov tožene stranke (5.619,00 EUR) z v pritožbi navedenimi stroški tožeče stranke (8.099,00 EUR) in upoštevanje uspeha obeh strank v pravdi (33 % na strani tožeče stranke proti 67 % na strani tožene stranke), za kar se zavzema pritožba, pokaže, da je odločitev prvega sodišča pritožnici v korist.
Tožencu se ni uspelo razbremeniti svoje odgovornosti iz kršitev zavarovalne pogodbe, katere del so zavarovalni pogoji, saj je zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju in ni dokazal, da je zapustil kraj dogodka trezen in samo zato, kot je trdil, da je šel k zdravniku.
Za izplačilo deviznih hranilnih vlog v SFRJ bi odgovarjala Narodna banka Jugoslavije samo v primeru, če tožene stranke ne bi bilo več. Ker tožena stranka še obstaja, je tožniku tudi dolžna vrniti deponirana devizna sredstva.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061443
SPZ člen 32. ZPP člen 184, 184/2.
motenje posesti – posestno varstvo – posest stvari – sprememba tožbe – dopolnitev ali poprava tožbe
Z modifikacijo zahtevka se ni spremenila lokacija motenja posesti, ta je ostala ista, tj. vhod v hišo tožnikov, tudi se ni spremenil način motenja posesti, ki predstavlja pluženje in kopičenje snega. Ti dve okoliščini sta za ugotovitev, da je v predmetni zadevi prišlo do motenja posesti odločilni in se nista spremenili. Zgolj drugačen opis poti, iz katere je toženec navozil sneg pred hišo tožnikov, pa ne gre šteti za spremembo tožbe.
Za neupravičeno obogatitev gre, ko je ugotovljen neutemeljen premik premoženja, zaradi katerega je ena stran prikrajšana, druga pa obogatena, med tem pa mora obstajati vzročna zveza.
družbena pogodba – societeta - delitev dobička - stroški zaradi delovanja societete
Stroškov družbenice ni moč zavrniti že zato, ker se glasijo na drugo pravno osebo in jih ni poravnala societeta ali njena družbenica neposredno. Tudi takšni stroški, ki nastanejo zaradi delovanja societete in jih neposredno poravna tretji kot posredni zastopnik družbenika so namreč predmet medsebojnega poravnavanja med družbeniki (communicatio lucri et damni) in so jih dolžni družbeniki trpeti skupno, v okviru svojega družbenega dogovora.
zaznamba sklepa o izvršbi – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Na podlagi 1. odstavka 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnini na podlagi obvestila izvršilnega sodišča. K obvestilu mora biti predložen sklep o izvršbi. Za zemljiškoknjižno sodišče zadošča, da je vpis, ki ga dovoli, skladen z zemljiškoknjižnim stanjem in sklepom o izvršbi.
pridobitev lastninske pravice – odsvojitev nepremičnine – darilo – strinjanje z razpolaganjem nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Tožnik, ki je vedel za odsvojitev in se z njo celo strinjal, pa ni takšna tretja dobroverna oseba, ki bi se lahko sklicevala na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ker je torej vedel in soglašal s prenosom lastninske pravice na skupno hčerko pravdnih strank, ne more terjati vrnitve darila od toženke, čeprav je bila ta v času vložitve tožbe še vknjižena kot lastnica spornih nepremičnin v zemljiški knjigi. .
pogodbena kazen – kršitev pogodbe – civilna kazen – vzrok za nepravilno izpolnitev – vzrok za zamudo z izpolnitvijo – spremembe predmeta pogodbe
OZ na pojasnjen način v primeru dogovora civilne kazni vzpostavlja domnevo, da je vzrok za nepravilno izpolnitev oziroma kršitev v sferi stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti, ta pa lahko opisano domnevo ovrže, če ji uspe dokazati, da je vzrok za kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.
Sodišče je sicer dejansko stanje ugotovilo popolno, saj je izvedensko mnenje v celoti sprejelo, zmotno pa je uporabilo materialno pravo, saj presoja sodišča v primerih določitve in odprave rente lahko temelji le na predvidevanjih, izhajajoč pri tem iz normalnega, običajnega teka stvari. Dokazni standard gotovosti je tako v takšnih primerih izključen. Posledično zadošča že ocena, da so se okoliščine pomembneje spremenile.
ZIZ ne daje strokovnim sodelavcem pooblastila za odločanje o vseh ugovorih, podanih v postopku, ki je bil začet po predlogu na podlagi verodostojne listine, temveč le za odločanje o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega presoja je omejena na pravočasnost, popolnost, dovoljenost in obrazloženost ugovora.
uporaba in veljavnost ZVPot – varstvo potrošnika - pridobitna dejavnost – prodajalec blaga in storitev – prodaja stanovanja - pogojevanje izročitve stanovanja z vnaprejšnjim plačilom kupnine
Res je, da ZVPot šteje za podjetje pravne in fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, vendar je zmotno naziranje pritožnice, da ZVPot velja zgolj za podjetja, ki opravljajo pridobitno dejavnost. Skladno s 4. odstavkom 1. člena ZVPot se obveznosti, ki jih ima po ZVPot podjetje, nanašajo tudi na vse druge subjekte, ki zagotavljajo potrošnikom blago in storitve. Ne more biti dvoma, da mednje sodi tudi tožena stranka, ki je tožnikom kot potrošnikom nesporno prodala stanovanja.
Za plačila, ki so bila izvedena po v pogodbi dogovorjeni zapadlosti posameznih obrokov, so tožniki ob pravilni uporabi 1. odstavka 41. člena ZVPot upravičeni do obresti na predplačila le od dne dejanskega plačila, ne pa od pogodbeno določenega dne zapadlosti posameznega obroka.
Namen ZVPot je v varstvu vsakega potrošnika kot ekonomsko šibkejšega partnerja v pogodbenih odnosih, v katere vstopa zaradi nakupa blaga ali storitev z ekonomsko močnejšim subjektom. Tak namen zakona (zaščita potrošnika oziroma kupca) ne daje osnove za ločevanje oziroma priviligiranje določenih ponudnikov oziroma prodajalcev blaga in storitev.
Toženi stranki, ki je fizična oseba, se osebna vročitev tožbe in poziva na odgovor na tožbo v primeru če vročitev po 140. čl. ZPP ni možna, opravi na način, določen v 3. in 4. odst. 142. čl. ZPP. Tožnik lahko po izdaji zamudne sodbe zahteva vrnitev stroškov v 15 dneh od njenega prejema; sodišča pa sme o tem izdati sklep še pred pravnomočnostjo zamudne sodbe.
odlog delitve solastnega premoženja – neprimeren čas
Neprimeren čas je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliščin, ki so lahko objektivne ali subjektivne narave, njihova bistvena značilnost pa je v njihovi začasnosti in prehodnosti.