zapuščina brez dedičev – kaduciteta – vstop v zapustnikova pravna razmerja
Pri prehodu zapuščine brez dedičev v lastnino Republike Slovenije ne gre za zakonito dedovanje, pač pa gre za poseben način pridobitve lastnine in za pravno nasledstvo, tako da Republika Slovenija vstopi v celoti v zapustnikova pravna razmerja glede pravic in stvari, ki bi bile sicer predmet dedovanja in so sedaj prešle v last Republike Slovenije.
Republika Slovenija se kot pravni naslednik umrlega prevzemu postopka (tako kot dediči) ne more upirati.
OZ člen 131, 131/1, 135, 171, 171/1, 186, 186/1, 395.
povzročitev škode – krivdna odgovornost – deljena odgovornost – solidarna odgovornost – uporaba toboganov – odgovornost upravljalca kopališča – odgovornost več oseb za isto škodo
V skladu z določbo 1. odstavka 186. člena OZ za škodo, ki jo je povzročilo več oseb skupaj, odgovarjajo vsi udeleženci solidarno, kar pomeni, da vsak odgovarja za celoten obseg škode. Po določbi 395. člena OZ namreč vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena, ta obveznost pa preneha, ko jo en izpolni, s čimer so vsi dolžniki prosti te obveznosti. To pa tudi na odškodninskem področju pomeni, da lahko oškodovanec vloži tožbo zoper vse odgovorne osebe ali pa zgolj zoper eno od njih in od nje terja povrnitev vse škode.
zastaranje - pretrganje zastaranja - delno plačilo - pripoznava dolga
Vsako dolžnikovo plačilo ne pomeni samodejne pripoznave dolga. Gre za konkludentno ravnanje, pri katerem je pravo voljo treba ugotoviti. Pripoznava (tudi konkludentna) mora biti jasna in določna, tako da mora biti delno plačilo plačilo na račun, da bi ga bilo mogoče šteti kot pripoznavo dolga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0061450
ZOZP člen 7, 34, 41.
regres Slovenskega zavarovalnega združenja – višina regresa
41. člen ZOZP, ki združenju daje pravico, da izplačano odškodnino ali zavarovalnino skupaj z obrestmi in stroški izterja od lastnika vozila in od povzročitelja škode, višine povračilnega zahtevka ne omejuje. Nobene podlage v zakonu pa ni, da bi sodišče določilo 7. člena ZOZP uporabilo smiselno. Regres SZZ je zato neomejen.
ZIZ člen 238a, 238b, 238b/1, 238b/2, 238c, 238f, 238f/4, 238f/5, 238f/6. ZZZDR člen 105, 105/3.
izvršba na izročitev otroka – primernost izvršilnega naslova - predodelitev otroka – otrokova korist – izpolnitev obveznosti – navidezni poskusi izpolnitve – rok in način izročitve otroka – krivda za neizročitev otroka – psihična priprava otroka na preselitev – sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje
V postopku izvršbe na izročitev otroka ni več mogoče presojati, ali je odločitev, da se otroka dodeli v varstvo in vzgojo določenemu roditelju, v (naj)večjo otrokovo korist. Prav tako v izvršilnem postopku ni več mogoče ugotavljati, ali otrok dejansko noče stalno živeti pri roditelju, h kateremu je bil dodeljen, kakšni so otrokovi morebitni razlogi za to, in ali so ti otrokovi razlogi utemeljeni ali ne.
ZIZ člen 15, 42, 71, 71/1, 71/1-1. ZPP člen 337, 337/1.
ugovor zoper sklep o izvršbi – predlog dolžnika za odlog izvršbe - nepravilna označba upnika – prehod obveznosti na dolžnika – nedopustna pritožbena novota – potrdilo o izvršljivosti – predlog za dopustitev revizije kot upravičeni razlog za odlog izvršbe
Napaka v zapisu osebe - toženca v postopku izdaje izvršilnega naslova, ko sta sodišči prve in druge stopnje napako iz tožbe povzele v svojih sodbah, ne povzroča absolutne ničnosti tako izdanih sodb - torej izvršilnega naslova, ampak je mogoče napako odpraviti še ob vložitvi oziroma pred vložitvijo izvršilnega predloga.
pridobitev lastninske pravice – odsvojitev nepremičnine – darilo – strinjanje z razpolaganjem nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo
S pogojevanjem pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice na nepremičnini z vpisom v zemljiško knjigo se zasleduje varstvo zaupanja v pravni promet in s tem varstvo tretjih dobrovernih oseb. Tožnik, ki je vedel za odsvojitev in se z njo celo strinjal, pa ni takšna tretja dobroverna oseba, ki bi se lahko sklicevala na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Ker je torej vedel in soglašal s prenosom lastninske pravice na skupno hčerko pravdnih strank, ne more terjati vrnitve darila od toženke, čeprav je bila ta v času vložitve tožbe še vknjižena kot lastnica spornih nepremičnin v zemljiški knjigi. .
Nezapadle občasne in bodoče terjatve se v skladu z 259. členom ZIZ lahko zavarujejo z predhodno odredbo. Ko so terjatve upnika, katerih izvršba je bila dovoljena s sklepom o izvršbi, v celoti poravnane, ni več razlogov za vodenje postopka izvršbe. Prisilno izterjavo tistih občasnih terjatev upnika, ki so v razmerju do istega dolžnika zapadle kasneje, torej po izdaji sklepa o izvršbi, lahko upnik zahteva le z novim predlogom za izvršbo, v katerem te terjatve natančno opredeli (40. člen ZIZ).
pogodbena kazen – kršitev pogodbe – civilna kazen – vzrok za nepravilno izpolnitev – vzrok za zamudo z izpolnitvijo – spremembe predmeta pogodbe
OZ na pojasnjen način v primeru dogovora civilne kazni vzpostavlja domnevo, da je vzrok za nepravilno izpolnitev oziroma kršitev v sferi stranke, ki bi morala izpolnitev opraviti, ta pa lahko opisano domnevo ovrže, če ji uspe dokazati, da je vzrok za kršitev pogodbe zunaj njene pravne sfere.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0061463
ZD člen 9, 32. ZPP člen 156, 156/1.
prehod zapuščine – smrt stranke ni razlog za prekinitev postopka - odpoved dediščini - prehod v državno lastnino - zahtevek nekdanjih dedičev na povrnitev stroškov
Po določilu 132. člena ZD preide pokojnikova zapuščina s trenutkom njegove smrti po samem zakonu na njegove dediče. Dedič vstopi v vsa zapustnikova pravna razmerja, med drugim tudi v procesna razmerja. Dedič zato postane v trenutku smrti tudi stranka v postopku pod resolutivnim pogojem, da se ne bo odpovedal dediščini.
Ravnanje nekdanjih dedičev, ki so za izjavo odpovedi dedovanju potrebovali skoraj dve leti, je bilo neskrbno. Kar se tiče stopnje krivde, jim je mogoče očitati najmanj malomarnost, ki je pogojevala nastanek nesmotrnih stroškov tako njim kot tudi tožeči stranki. Sankcija za njihovo nesmotrno pravdanje pa je dvojna: sami so dolžni kriti svoje stroške pravdanja, hkrati pa morajo povrniti tudi stroške nasprotni stranki oziroma tožnici.
Za neupravičeno obogatitev gre, ko je ugotovljen neutemeljen premik premoženja, zaradi katerega je ena stran prikrajšana, druga pa obogatena, med tem pa mora obstajati vzročna zveza.
Nevarna stvar obstaja izven krivde in zato tam, kjer stvar negativno deluje zaradi dejanj ali opustitev njenega lastnika oziroma posestnika, ne moremo govoriti o učinkih nevarne stvari, čeprav ima ta stvar lastnosti, ki jih lahko štejemo za nevarne. Glede na navedeno se pravila o objektivni odgovornosti uporabljajo samo takrat, ko nevarnost ni izključna posledica nedopustnega ravnanja imetnika stvari.
Čeprav stopnice nimajo protizdrsnega traku (so pa kovinsko mrežaste konstrukcije ravno iz razloga, da se sneg, ki ga obiskovalci hotela, kjer se stopnice nahajajo, prinesejo s seboj, ne bi kopičil na stopnicah, temveč padel skozi mrežo) in njihovi uporabniki hodijo po njih v smučarskih čevljih s smučkami v roki, odgovornosti zavarovanke toženke ni moč presojati ne glede na krivdo, če tudi so zaradi vlažnosti oziroma mokrote stopnice spolzke. Gre za običajne okoliščine, ki jih smučar ob vstopanju v prostor iz smučišča lahko pričakuje.
umik tožbe – privolitev v umik – umik pobotnega ugovora – predhodni preizkus tožbe – odločanje o isti stvari
Obrazložitev delnega umika tožbe predstavlja priznanje pobotnega ugovora tožene stranke, ki se nanaša na prejeto in še ne vrnjeno posojilo. Tožena stranka bi, da bi dosegla, da sodišče odloči o celotnem zahtevku tožeče stranke in pri tem upošteva pobotni ugovor tudi v delu, ki ga je tožeča stranka priznala, morala delnemu umiku tožbe nasprotovati. Tega pa ni storila. Iz zapisnika z naroka o glavni obravnavi 26. 11. 2009 je razvidno, da je tožena stranka celo izrecno nasprotovala (sicer neutemeljenemu) preklicu umika tožbe, ki ga je podala tožeča stranka.
V pobot ni mogoče uveljavljati terjatev, o katerih že teče pravdni postopek, saj bi v tem primeru odločalo dvakrat o eni stvari, zato je sodišče pobotni ugovor tožene stranke v tem delu pravilno zavrglo.
delitev stroškov glede na uspeh v postopku – stroški postopka
Opisana primerjava skupnih stroškov tožene stranke (5.619,00 EUR) z v pritožbi navedenimi stroški tožeče stranke (8.099,00 EUR) in upoštevanje uspeha obeh strank v pravdi (33 % na strani tožeče stranke proti 67 % na strani tožene stranke), za kar se zavzema pritožba, pokaže, da je odločitev prvega sodišča pritožnici v korist.
Za izplačilo deviznih hranilnih vlog v SFRJ bi odgovarjala Narodna banka Jugoslavije samo v primeru, če tožene stranke ne bi bilo več. Ker tožena stranka še obstaja, je tožniku tudi dolžna vrniti deponirana devizna sredstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0060729
ZOZP člen 7. OZ člen 131, 131/1, 179.
izguba zavarovalnih pravic - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - materialno procesno vodstvo - povrnitev izplačane odškodnine za nepremoženjsko škodo
Dokazno breme glede vseh prvin odškodninskega primera (z izjemo krivde), torej tudi glede vprašanja nastanka (pravno priznane) škode, je na strani oškodovanca, v regresnem zahtevku pa je to trditveno in dokazno breme na strani zavarovalnice. Ne zadošča torej, da zavarovalnica pojasni, koliko (za vse oblike škode skupaj) in iz katerega škodnega dogodka je škoda plačana. V primeru odškodnine za nepremoženjsko škodo mora podati tudi navedbe o tem, kakšna škoda je nastala oškodovancu.
Stališče, da je toženec tisti, ki mora podati ugovora, da je zavarovalnica plačala preveč in v okviru teh podati trditve o obsegu škode (ki naj jih, če ne drugače pridobi s poizvedbami pri tožeči stranki), je nerazumno in posega v toženčevo pravico do učinkovitega sodnega varstva.
Če zavarovalnica trditev o obsegu škode ne poda, mora sodišče opraviti materialno procesno vodstvo. Ob izostanku tega tožnico ne zadene sankcija prekluzije.
odlog delitve solastnega premoženja – neprimeren čas
Neprimeren čas je pravni standard, katerega vsebina je odvisna od konkretnih okoliščin, ki so lahko objektivne ali subjektivne narave, njihova bistvena značilnost pa je v njihovi začasnosti in prehodnosti.